Ni vse kantavtorsko kar takoj užitno

1. DRILL FT. MASAYAH - DIY

Oh yes! Komad neMudoma zgrabi. Drill ima suveren, še malo pa radijsko-napovedovalski glasovni naklon. Vsake toliko resda prehiti sam sebe, a to niti ni moteče. Saj se Anderson Paak, ki je bil očitno Drillova tokratna inspiracija, tudi vsake toliko, čeprav se ne. Glede glasu enako velja za Masayah, ki je v tem primeru altovsko, sicer estetsko in seksi občasno buldožerira okrog Koprčanovih profesionalnih izkušenj ter opisa aktualnega, s kreativnim udejstvovanjem prigaranega, šefovskega statusa. Kot navadno Drilll govori dovolj ali celo malo preveč. Morda bi bil lahko refren pesniško malenkost močnejši. A glede na to, da se zadeva, ki jo obravnava v DIY, krčevito drži naslova oz. njegova pomena in smisla, je manever legitimen. Video ima pošten Hype-Williamski grafični začetek, ob tem, da je nagovor mojega starega frenda, zagrebškega hiphop entuziasta in DJ-ja Phata Phillieja skupaj z njim lep dodatek. Drillova založba se, mimogrede, imenuje Komora. Prva reč, ki je prilezla iz komore, je torej pink-ponk disco hiphop ali Drillova king-size super-lahkost.  

Ocena: 5

2. BENEE - Snail

Benee ni kot rojakinja Lorde; še veliko boljša se zdi v primerjavi z zadnjo veliko novozelandsko pop senzacijo. Benee jih ima 20, Lorde še vedno komaj 23. Pop paket, s katerim Benee hiti proti prvemu kariernemu vrhuncu - njen prvi album Hey U X izide sredi meseca - je krepák in dopadljiv, da je kaj. Pevkin najnovejši singlični izlet je produkcijsko navdušujoče bogat. Song je preprost, toda vseh šest kompozicijskih sklopov, ki tega sestavlja, ima svoj zelo domiselni zvočni trik. Vsi ti skupaj, in to ob ne kaj posebej vpadljivi osnovni vokalni partituri, Beneeinega lazarja spravljajo malodane v dir. Le flourescentno-psihadelični, če ne kar povsem za-tripan video mu gre vštric. Benee z biciklom v čudežno deželo - v družbi popevke Snail je dobre volje na pretek.  

Ocena: 5

3. BEA MILLER - Making Bad Decisions  

Po značaju se zdi zelo evropska. Bea Miller je mlada ameriška pevka, ki jo iz priljudnih, če ne kar banalnih melodičnih kombinacij rešujeta dve stvari. Prvi je njen glas, ki ima zanimive lastnosti. Tudi Beina nova uspešnica brez obotavljanja razkrije prostrano "bluesovsko" kletišče ali velikansko shrambo za njene nižje registre. Poleg te prednosti ima Millerjeva še eno performersko, recimo ji kar lepotno napako. Obetavna 21-letnica se dopadljivo hitro in vztrajno zateka k staccato nagovorom, kar v bistvu pomeni, da bi zelo verjetno velika bodoča zvezdnica najraje rapala. Making Bad Decisions je obenem dokaj resna samo-sprava. Kmalu lahko od Bille Eilish 2.0 pričakujemo še veliko več kot 2.0.  

Ocena: 4

4. SANDRA ERPE - Parkirna mesta

Načeloma je parkirano vse, kar se potrebuje za dober song. Glas, pretežno glasek domače kantavorke zanesljivo poseduje nekaj magnetizma. Erpetova poje počasi in skuša biti razumljiva. Celo verzi obetajo nekaj več kot pa le igro s prispodobo iz naslova. V ljubezenski baladi se plete tudi nekaj erotičnega. Ob koncu nova pesem še ne prav slavne pianistke in pevke sicer zgrmi v nekaj božjastno tradicionalnega, saj študentski par zelo banalno preslika v dialog dveh (bodočih) staršev. A vse to ni vredno počenega groša, saj Parkirnim mestom manjka dobra melodija. Ker te ni, je vsak trud odveč. Song se ne dvigne, kaj šele, da bi se razbohotil. Po dveh minutah se tega melanholičnega mencanja naveliča vsakdo. Po štirih minutah pa se poslušalec že počuti opeharjenega (vsaj za štiri minute). Čutno, čuteče glasovno koketiranje Sandre Erpe ni dovolj. Ali drugače. Kantavtorstvo je v primerjavi s komornimi oblikami pop muziciranja še bolj odvisno od melodije. In ta odloča, ali bo kak komad dober ali slab. Ta je zelo slab, pa čeprav sumim, da je Erpetova z njim želela ustvariti približek zimzelenke Andreja Šifrerja, ki jo je nepozabno odpela Nece Falk. Ni šans.

Ocena: 1,5