Neskončnost božičnih počitnic v Riu

DORA MORELENBAUM - Pique

Romantično poletno uživanje bo vedno v žlahti s čutno brazilsko pop nostalgijo. Ta bolj ali manj zavzeto ostaja prav taka, nostalgična, še bolj poudarjeno pa retro. Nasproti bolj grobima, bolj neposrednima, veseljaškima, kričečima plemenskima hiphopu in EDM-u; na najsi bosta slednja izvorno brazilska ali pa od kod drugod. Tako nove generacije ustvarjalcev famoznega žanrskega sklopa - že pred pol stoletja prepoznavnega kot MBP (Música Popular Brasileira) – posebej veliko konceptualnega prostora v resnici nimajo. S tem pa nikakor ni rečeno, da sveže variacije MBP širijo zgolj dejavujske učinke. Dora Morelenbaum je med pandemijo zaslovela kot pevka in tudi avtorica prikupnih in sproščujočih songov benda Bala Desejo. Kvartet ni zapriseženo trdna ustvarjalna bratovščina. Poleg tega Dora Morelenbaum izhaja iz družine proslavljenih muzikov. Njena starša Jaques in Paula sta tvorno sodelovala z Mariso Monte, Gilbertom Gilom, pa z znamenito predlani preminulo pevko Gal Costo, desetletje sta bila vključena v spremljevalno zasedbo legendarnega Antonia Carlosa Jobima, ključne figure renesance brazilske popularne godbe še sredi minulega veka. Vse možnosti za Dorin solo izlet so torej že davno resničnost. Prvi album Morelenbaumove juniorke je nadvse simpatičen. Še zlasti zaradi svoje zvedave dramaturgije. Balade niso čisto baladne. Značajski funk-pop songi navdušeno poživljajo duha, a, spet, tudi ti niso niti preveč agresivi, niti ne preveč sladkodbi. Recept, ki ga je Dora Morelenbaum uporabila za oblikovanje celote Pique, se od daleč zdi preprost. A ni. Za album kot je ta, velja imeti širok nabor različnih, raznolikih songov. Če krepkejših idej zanje (morda) ni v eni sami muzikalni duši, ali pa je posredi neo-liberalistično stiskaško in egocentrizem, je edina prava, smiselna, estetska oz. higienična poteza pomoč širše glasbene družine. Še prej je bolje, da to familijo imaš. In ravno v tem sproščenem, pozitivnem, prijaznem, naklonjenem, kolektivnem duhu izveni ves Pique. Umirjena Essa Confusāo in celo nekaj božičnega pridiha. A ta popevka je stilistična izjema. Sanjarjenja o jadranju vzpodbudi A Melhor Saída, jazzovsko igriv instrumental VW Blue je bržčas impresija iz pevkinega otroštva, zbrani vtisi z neštetih poti preživetih v modrem nemškem oldtajmerskem kombiju. Komad Coco, ki spomni na izjemen ameriški vokalni kvartet Manhattan Transfer, lepo nadgradita témi Talvez (As Conçōes) ter zaključna Nem Te Procurar. Vehna Camigo, ta postavljena še na albumski uvod, lahko šteje kot najbolj primerna za hitro ilustracijo pop cvetke iz Ria, ki jo lahko nepretrgoma poslušamo v neskončnost. Redke so take.

Ocena: 4