Neneh Cherry: Tista raperska punk babica z dušo v soulu

Neneh Cherry nas je večina, ki smo odraščali v osemdesetih, spoznala leta 1989, ko je kot komet udarila na sceno s pesmijo Buffalo Stance, ki ji jo je v hit preoblekel Bomb The Bass, čeprav se je družila z bristolsko ekipo The Wild Bunch, v kateri so bili tudi člani Massive Attack, 3D pa je imel prste vmes tudi pri pesmi Manchild. Z albuma se poleg omenjenih spomnimo še pesmi kot sta Kisses on the Wind in Inna City Mama. Album je doživel neverjeten uspeh, primerjali so ga celo z izdelki Madonne in Princea.

Drugi album Homebrew (1992) je postregel s pesmima Money Love in Buddy X, bil nekoliko manj uspešen, tretja plošča Man (1996) pa je vsebovala baladi Woman in 7 Seconds s senegalskim glasbenikom Youssoujem N' Dourjem, ki je postala svetovna uspešnica. Neneh se je vrnila po 18 letih uspešno vrnila z albumom Black Project, lani oktobra pa postregla s svežim, petim albumom Broken Politics, s katerega je predstavila singla Kong in Shot Gun Shack.

Neneh, ki bo 10. marca obrnila 55 let, se je po slabih sedmih letih vrnila v Ljubljano, ko je leta 2012 v Križankah nastopila s kultnim jazz triom The Thing. Tokrat pa nas je obiskala s svojo zasedbo, v kateri ima dva DJ-ja oz. upravljalca z laptopi, tolkalec in tolkalka, basista in harfistko. Začela je s pesmijo Cheap Breakfast Special z novega albuma ter nadaljevala s Fallen Leaves, Shot Gun Shack in Deep Vein Thrombosis in Kong.

Četudi morda niste toliko seznanjeni z njenim novejšim ustvarjanjem, se zdi da človek takoj "pade not", v zapeljivo mešanico nekakšnih afriško-indijsko-plemenskih zvokov, pomešanih s sodobno elektroniko, izvirnimi tolkali, ksilofonom in nebeškimi zvoki harfe. "Zelo smo počaščeni, da smo spet tukaj, lepo mesto Ljubljana," se je trudila v najboljši maniri pravilno izgovoriti ime "najlepšega mesta na svetu".

Skoraj težko je bilo verjeti, da je bila pred nami tista Neneh, ki smo jo nekateri prvič videli sredi njenih dvajsetih, ko je prekipevala od mladostniške energije, ki pa je, se zdi, ni kaj dosti izgubila. Morda se pod njeno rdečo prosojno obleko, s katero je bila kot kakšna "plemenska mama", skriva kak kilogramček več, na obrazu je kakšna črta modrosti več, a njena nalezljiva všečnost in unikatni glas sta na njenih nastopih kot na pladnju, da se ju užije.

Podobno je do nje pristopilo občinstvo v dodobra napolnjenem Kinu Šiška, ki je navdušeno spremljalo vsak njen gib, in vokalni izlet. Na prejšnji album je skočila z istoimensko pesmijo, nato pa postregla še z novimi Synchronized Devotion, Black Monday in Natural Skin Deep. Kot pravi, se noče preveč vdinjati nostalgiji, a je oboževalce razveselila s hitom Manchild z debitantskega albuma, nato pa, po zgolj slabi uri koncerta, najavila zadnjo pesem Soldier.

Po neverjetnem navdušenju, ploskanju in topotanju z nogami, se je Neneh z zasedbo vrnila na oder in zapela še pesem Faster Than the Truth in pa zimprovizirano različico njenega premiernega (in najbrž največjega hita) Buffalo Stance. Pričakovati je bilo vsaj še pesem 7 Seconds in morda celo I've Got You Under My Skin, kot ju je zapela nekaj dni prej v Berlinu, a tega Slovencem tokrat ni namenila in koncert zaključila po zgolj uri in desetih minutah.

Če se še kdaj vrne, bo ta okus "po še" lahko še popravila, čeprav je po svoje dobro, da glasbenik po dobrem koncertu pusti v glavah tisto poželenje, da si vsi želijo še več. Z veseljem bi slišali tudi Woman, ki govori o "ženskem in moškem svetu", a je morda prav to prihranila za naslednjič. Ko bo morda tudi pripravljena kaj spregovoriti v novinarski mikrofon. Do takrat pa bomo z veseljem uživali v njeni, glede na staž, morda nekoliko skromni, a odlični diskografiji.

Več utrinkov v priloženi fotogaleriji.