1 . JOESEF – Does It Make You Feel Good?
Glasgovčan Joesef obeta še in še. Sploh tale njegov čudovit nov song se zaužije na eks. Že od njegovega lanskega prebojnega napeva Limbo, to je posnetek, na katerem 25-letnik odigra vse instrumente in odpoje vse vokale, se sprašujemo, ali East End škotske prestolnice v glasbeno orbito res ni izpustil moške različice pevsko in nastopaško mogočne Amy Winehouse. Joesef odkrito koketira z zapuščino slavnega ameriškega soularja Ala Greena, ki ga občuduje njegova mama. A v primeru komada Does It Make You Feel Good? se opojno mehki soul še malo bolj poudarjeno srečuje reminescenco na gibanje, ki so ga Britanci v šestdesetih minulega stoletja krstili kot Northern Soul. Vseeno pa Joesefa ne bi želel takoj etablirati kot glasnika izključno nostalgičnega fazona. Z delnim slogovnim sorodnikom, Londončanom Tomom Mischem, soustvarjata novo radiu ultra-prijazno sanjavo-funky poslušalsko nišo. Všeč mi je tudi spot, ki se trudi podati zgodbo, a te, sredi perverzno oblačnega dolgočasja, resnici na ljubo sploh ni. Kako pripravno jesensko.
Ocena: 5
2. TADI TADA ft. MASAYAH – Bol na izi
Ena varianta je lahko tudi ta, da se Bol na izi pahne v bunker in oživi, potem ko se znebimo virusa. Ostaja boljša rešitev. In sicer, da si novo izpostavljenko s Tadi Tadijevega letošnjega, pravzaprav povratniškega in predvsem nasičeno hitičnega albuma King Kong za ušesa in v zavihke shranimo že kar jeseni – z idejo, da prihodnje poletje, ko bodo vse zdravstvene frke in politične paranoje mimo, ne zblaznimo popolnoma. Velenjčan Tadi Tada ga dobro odrapa. Nič kaj na izi se ne loteva verzov o stanju "izi". Tadijev naklon v daljavi malenkost, a res malenkost spomni na energičnost Busta Rhymesa. Luškan komad, seksi spot – kratko in sladko. Če že, gre pripomba na spremljajoči vokalni prispevek primorske raperke in pevke Masayah. Masayah ni, ah, saj res, Senidah. Za dve glasovno in tudi po narativni vehemenci praktično isti izvajalki na naši mali glasbeni sceni ni dovolj prostora, pravim oziroma posredno priporočam mlajši Masayah, kakopak.
Ocena: 5
3. LONDON GRAMMAR – Californian Soil
London Grammar so mi šli dolgo časa kar pošteno na živce. To pa zato, ker je glas, glasek pevke Hannah Reid prepogosto zahajal v poudarjeno vilinske lege. S tem se mi je zdel celoten opus sicer harmonično zelo zanimivega indie-pop, mestoma art-pop, tria skoraj ponesrečeno ali pač preveč starikav, historičen; ali drugače, po nepotrebnem zavezan keltski staromodnosti. Benda Clannad ali pa Enyo v tem digitalnem času preprosto ne morem več jemati resno ali kot nekaj kredibilnega. Dejansko so mi bili tudi do sedaj najbližje najbolj preprosti komadi London Grammar. Začuda mi tudi na njihovem koncertu večina interpretacij nekako ni sedla. Californian Soil ne pretirava s to arhaično dramatičnostjo, če ne kar s patetiko, beat je lep in zadržano razvnet, predvsem pa je sodoben, melodija teče pomenljivo gladko. Reidova kljub temu ne popušča, ko gre za dinamiko njene dominantne vloge. Končno se na kaj iz malhe London Grammar skoraj lahko zapleše. Pa saj res ni nujno, da vse, kar prihaja iz Nottinghama, takoj in nujno spomni na Robina Hooda.
Ocena: 4
4. ASTRID S – It’s Ok If You Forget Me
Ta komad je ustvarjen zato, da zadrži vse kritike. Razen ene. Brezmadežno brezčasno mladinsko eleganco, kot jo v nosilnem napevu s svojega albuma prvenca Leave It Beautiful podaja 23-letna Norvežanka, srečujemo za vsakim vogalom. Čemu tako zagreta hiperprodukcija pravilnih popevkarskih kresničk. Glasbeni trg je nepoboljšljivo vulgaren, potrošniki pa navlečeni na slan fast food. Zato kandidatov v lovu za globalni uspeh, ki so poprej sodelovali na lokalnih talent-izborih še kar ne zmanjka. Astrid S ali Astrid Semplass poje res angelsko. Mladi pevki v zagovor gre tudi priznanje, da je na omenjenem albumu nekaj bistveno boljših, zvočno večplastnih in melodično bolj domiselnih songov. Blagor nam, da imamo Žana Serčiča, ki zna z malo truda točno takih, kot je It’s Ok If You Forget Me, zložiti po tri na dan. Uvoz zato niti ni potreben.
Ocena: 3,5
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.