Najboljše od Avtomobilov v živo

"Vožnja z Avtomobili je vedno nekaj posebnega. Kot izlet z udobnim avtomobilom s kozarcem Dom perignona v roki, kjer ni zaviranja, ni prehitevanja, izsiljevanja, nepremišljenih potez. Je čisti užitek vožnje po predpisih, predpisih, ki jih napišeta bogatost njihovega zvoka in globina besedil v njihovih pesmih," je o Avtomobilih lepo zapisala Helena Vertačnik.

Večinsko 40+, morda celo 50+ občinstvo se je na sredin večer zbralo in napolnilo ljubljanski Kino Šiška, saj so tam gostovali Marko in Mirko Vuksanovič, Boštjan Andrejc Bushy, David Morgan in Uroš Trebižan, skupaj bolj poznani kot Avtomobili, ki so na glasbeni sceni že nič manj kot 42 let. Nedavno so 40-letnico prve izdaje, albuma Mjesec je opet pun (1984), obeležili z izdajo dvojne vinilne plošče največjih hitov Potujemo (1984-2024).

"Izbor za dvojno ploščo je bil težak, časovna omejitev za dvojno ploščo pa mi je določila okvir, v katero sem lahko metal skladbe, pomagal sem si tudi s podatki o poslušanosti. Nekatere pesmi so preprosto morale biti na kompilaciji, ostalo pa sem poskušal skombinirati po najboljših močeh. Malo je bilo tudi mojega pozitivnega 'sleparjenja', a tako pač je, če imaš v rokah škarje in platno," nam je razložil Marko, prijetno vznemirjen pred koncertom.

Avtomobili so nedvomno krepko zaznamovali domačo glasbeno sceno, četudi niso nikoli bili strogi rokerji, v času panka pa so jih imeli za novovalovce, ki morda celo po krivici, niso imeli večjih hitov. Vseeno pa velja, da so njihovim oboževalcem všeč praktično vse njihove pesmi, ki pa niso nujno zgolj singli, ki so se vrteli po radijskih postajah. "Velika večina naših skladb je prej poskočne kot žalostne narave, na površje so priplavale prav slednje, ki so jih ljudje tako okarakterizirali, čeprav to niti niso. V bistvu pa puščajo pozitivno občutje in sem vesel, da je tako," je pregovorni melanholičnosti ob bok pristavil Vuksanovič.

Kako glasni so lahko njihovi oboževalci in oboževalke v najlepših letih smo lahko slišali, ko so peli ob izvedbi skladb Sama, Punce izginjajo v noč, Skozi leta, V mrzlih dvoranah, Ljubezen ne stanuje tu, Gospodar in številnih drugih. Avtomobili ostajajo konstantno dobri, točno taki kot so bili pred 10, 20, 30 ali 40 leti, Markov glas je naravnost neverjeten, morda še bolj žlahtno-žametno zveneč, a hkrati "v nulo" natančen in tehnično brezhiben. 

"Še najbolj se je spremenil naš fizični izgled, zagotovo (smeh). Kar pa se tiče šmorna v glavi, je prišlo do nekaterih izboljšav, a smo v bistvu še vedno v mladostniškem stanju duha. Zvokovno smo se spreminjali kot so se menjavali člani, postajali drugačni, dozorevali, se učili. Prva plošča je kakopak drugačna od zadnje, gre za naravni proces. Vsi pa pravijo, da imamo še vedno prepoznavni zvok Avtomobilov," je bil ob pogledu nazaj skromen pevec.

"Včeraj sem dobil e-mail Simona, ki mi je napisal, da ko smo pred 30 leti, 4. decembra, igrali v Odeonu, v Novi Gorici, je takrat spoznal Barbaro ter da sta se na tistem koncertu prvič poljubila. A to ni konec, prav na jok mi gre. Takrat sta utrgala tudi list neke umetne cvetlice tam in nanj napisala datum, fotografijo sta mi tudi priložila v sporočilo. Naj povem, da sta še vedno skupaj, imata otroke in živita v slogi in miru. Danes sta tukaj, še vedno zaljubljena in upam, da bo tudi danes padel poljub," je Marko z lepo anekdoto navdušil zbrano občinstvo in popestril že tako lep večer.

"Občinstvu so venomer predstavljali svoj izbrušeni pogled na svet in medčloveške odnose. V besedilih so vedno malce skrivnostno puščali poslušalcu možnost različnih interpretacij, pri tem pa je glasba pomenila zdravo in trdno stalnico v slovenskem prostoru. Avtomobili so imeli tudi nekakšen magičen dotik, s katerim so zlahka prepričali vedoželjna ušesa. Avtomobili so dosegli edinstveno ravnovesje med ustvarjanjem melodij in besedil, ki se zdijo kot posnetki naše skupne preteklosti. In to enkratno ravnovesje nas je trdno postavilo v sedanjost," je v spremni besedi kompilacijskega albuma o njih zapisal sopotnik, eden od pobudnikov izdaje, novinar Jernej Vene.

"Potujemo v prihodnost, definitivno potujemo proti koncu, kar pa pravzaprav potujemo mi, vi oz. vsi skupaj," nam je še za konec povedal Marko in četudi take besede morda odmevanjo s svojo težo, jim velja priznati, da se, vsaj zaenkrat, njihov konec zdi še zelo daleč. Za Avtomobile se tako ni za bati, saj tudi po krepkih štirih desetletjih kariere, izkušenj in življenjskih poti, ponujajo vrhunske glasbene užitke vsem, ki se jih dotakne njihova imenitna godba.