Najgroznejši pop duo se vrača z najgroznejšo popevko

1. BONOBO ft. JORDAN RAKEI – Shadows

Čeprav Bonobo, to je angleški elektronski muzik, delujoč v Kaliforniji, z zadnjim albumom ni posebej premaknil kakovostne ravni svojega čislanega opusa, pa za albumom Fragments ostaja vrsta zelo pomenljivih popevk. Shadows je najbolj izpostavljena med njimi. Izvrstno jo odpoje Jordan Rakei, Avstralec, ki se je rodil na Novi Zelandiji, zdaj pa je Londončan. Kantavtor Rakei je znan po po prepričljivih melanholičnih songih, pri katerih tako vzdušje krepi prav ranljivost njegovega glasu. Shadows bi težko uvrstili v slogovni predal, saj to ni niti balada niti izrazita elektronska vinjeta. A če rečemo, da je gre za šanson na triphopersko brbotajoči deep house podlagi, potem bosta Bonobo in Rakei najbrž kar zadovoljna. Sladek feeling – z njim je nasičen komad Shadows. Blizu popolnosti.  

Ocena: 4,5

2. DENZEL CURRY – Walkin

Tale je smart. Pa ne ravno zato, ker se slavni floridski raper v verzih sprehaja po soncu – enako v vesternovskem videu – in večinoma flanca nebuloze, temveč zaradi vzorca, ki ga je tip pretkano pobral iz obskurnosti. The Loving Touch je naslov krasnega instrumentala oziroma popevke brez besedila, ki pa je fantastično ojačana s seksi ženski vokalom. Ta zanesljivo spomni na sedemdeseta leta prejšnjega veka, malenkost kasneje pa nemara še bolj na Gainsbourgov uberšanson Je t’aime … moi non plus. In res. Avtor izvirnika, ki je izšel leta 1973, je angleški komponist Keith Mansfield, znan predvsem po delih za televizijo. No, pa gre komad Walkin naprej po svoji zasanjani poti. Curry proti koncu celo sešteje ugotovitev ali dve, ob tem pa izpostavi tudi delo znamenitega japonskega filmarja Akire Kurosave. In naposled sklene, da se – komur koli že – ne bo pustil (potegniti za nos). Pohvale za slog.  

Ocena: 4

3. CENTRAL CEE – Cold Shoulder

Cold Shoulder je že tretji hitič, ki napoveduje nov mikstejp Central Ceeja. Ta bo šele njegov drugi, glasbenik iz zahodnega Londona pa sploh še nima albuma, a 23-letnik je prvak UK drill scene že vse od lanskega poletja. Tak status mu je prinesel izjemen prvi šop songov, Wild West, in serijo sila posrečenih nastopov. Tip je simpatiko, da te kap, pa čeprav v svojih besedilih melje predvidljive teme in zelo zdrobljene zgodbe. V bistvu sta glavni adut Central Ceeja pnjegova nedolžnost in nedoraslost, ki je ji posmehuje celo sam. Model še vedno glumi nekakšnega raperskega plišastega medvedka, kar je najbolj všeč mladim pupam, njihovim staršem pa še bolj. Tudi ritmične podlage, ki jih uporablja priljubljeni Cench, niso posebej agresivne in Cold Shoulder je lep primer take gradnje. Video za Cold Shoulders je posnet prav tam, v raperjevem domačem Shepherd’s Bushu, na postaji londonske podzemne železnice (ki ima na skrajnem zahodu progo že nad površjem) in okoli nje, pogosto z nakupovalnim središčem Westfiled v ozadju (ali pač pod njegovo streho). Neprijaznost ali sovražnost oziroma zamera iz naslova je le namišljena.  

Ocena: 4

4. THE CHAINSMOKERS – High  

Pozor, pozor! Zasedba, ki proizvaja najslabši pop, se vrača! Nova priložnost za rekordno nizke ocene kakovosti je spet tu! Ali pač? Je, je tu. Kajti High, novi hit ameriškega EDM/pop dua The Chainsmokers je res grozljiv zmazek. Melodija je povsem tumpasta, besedilo je ultraabotno. Po dveh tretjinah namesto instrumentalne solaže nastopi le delno smiselna, oblikovno pa povsem debilna ritmična kadenca, ki ima že docela izrabljen ali nadtrendovski tropical nagib – da vaba za mobilizacijo najbolj nezahtevne publike le ne bi bila spregledana. Medtem ko sta The Chainsmokers glasbeno sceno s tremi zaporednimi albumi gnojila med letoma 2017 in 2019, sta zadnje tri sezone – aleluja! – mirovala. Po treh letih pa zdaj znova grozita! Vsak čas bo zunaj njun četrti album. Edino, res edino, kar je pri The Chainsmokers v zadnjem času delovalo, je njun brutalno sarkastični promocijski video o tem, da se vračata. Alex Pall in Andrew Taggart imata celo samih sebe poln kufer. Z razlogom.

Ocena: 0,5