Na novi Došev album smo čakali dolgih 11 let

DOŠA - IRU: tok misli

Doša je stalno tu. In še dobro je, da je tako. IRU: tok misli je dejanski naslednik dvojne plošče Memento Mori. Oba je ljubljanska raperska legenda snovala presneto dolgo časa. Toda formulacija, da gre v primeru albuma IRU: tok misli za artistov veliki povratek, ne drži povsem. V zadnjem obdobju smo Doševi izjemni in tudi odmevni zaušnici vodilnim politikom obravnavali v rubriki, posvečeni aktualnim singlom (Razglednice, Odprto pismo predsedniku RS). IRU je sicer kratica za Izpoved razočaranega uma. Doševa drža se povsem ujema s takovrstno izpovednostjo – pokončna, po vzorcu devetdesetih let včasih ostro vehementna, a v zavihkih precej temačna, trpka, otožna, tudi žalostna, predvsem pa taka, da pripovedovalca odkrito predstavi kot osebo rahlih živcev. In tu je srčika Doševe poetike. Vsi smo rahlih živcev, vsi pihamo in se penimo, vsi se pritožujemo in nergamo. Toda le en je skrivnostni pesnik, ki zna padce razpoložen ali pa ta-hitra notranja vretja izklesati v prvovrstne rime. Hkrati je ta ekspresivna raven lastna edino urbanemu okolju. V tem smislu ima Doša nepovraten mandat, da vso svojo konkurenco, če že hoče, razglasi za brlogec provincialnih Kekcev. Ja, celo priložnostni gnev nad ponudnikom mobilnih storitev še sliši nekje vmes. V komadu 2013 ujamem metaforo leta, ki gre na račun najbrž bolj skromnega Doševega vozila: "Šipe dol, gasa, cipe tud kripe opazjo - vsake tolk časa!" Kako posrečeno! V istem komadu, ki surovo spomni na vibracijo iz predpone po vzoru Ricka Rossa, nas lepo nagovori še kitarski solo Tadeja Koširja. Poleg zajetne količine organskega oziroma v živo odigranega sozvočja Doša na svojem novem dolgometražne delu predstavlja tudi druge produkcijske tipe. Krasna Štejem dneve je lep primer po okusu polromantične, po bolj natančni analizi gradnikov za nadvse sodobne pro-trap gradnje s povsem legitimnim soularskim refrenom. Skupaj jih je 18 in prav vsak od teh songov je – zakon. Veličastno. 

Ocena: 5