MRFY: Danes sanje so okej

Četrtek, 12. oktobra ni bil navaden dan, saj je bil to dan, ko se je kanil zgoditi MRFY praznik, okoli katerega so bili zadnje dni najbolj živčni verjetno tisti, ki v žepu še niso imeli vstopnice, saj je bil koncert že okoli dva tedna povsem razprodan. Velik uspeh mladeničev iz Novega mesta so najavljali velikanski plakati, ki so nam dajali vedeti, da bo to njihov največji, najdaljši in nasploh ultimativni koncert zasedbe, ki je novi, tretji album snemala v Veliki Britaniji s producentom Žaretom Pakom, s katerim kanijo prebiti tudi mednarodne meje in poskusiti srečo v tujini.

Četudi so najavljali, da se bo koncert začel točno, so dejansko začeli s polurno zamudo, predvsem zaradi vseh tistih, ki so se ob skoraj nemogoči misiji najti parkirni prostor potem morali soočiti še z nepregledno dolgo vrsto za vstop v Media center pri Cvetličarni. A tudi to je bilo kolikor se da hitro urejeno in dvorana, ki sprejme slabih tri tisoč duš, se je do samega začetka lepo napolnila.

MRFY so si največji koncert svoje kariere zamislili v treh zaokroženih sklopih, in sicer so prvi del pričeli s pesmimi s prvenca Story ter udarili s skladbama Omama in Anakin. "Čau, prjatučki, ste vsi kle zarad štirih Dolenjčkov, pa ka si ti ja nooor. Da vas slišm, kako se deremooo!!!" je Štras v povsem svojem slogu dobro izzval začetno navdušenje. Že pri tretji pesmi Zonzei, ki je bila njihovo sodelovanje s Kamničani Matter, pa so izzvali resno družno prepevanje, frontman pa se je dobro izkazal tudi, ko je bilo treba rapati kitice, ki so bile prvotno od Matter, a jih tokrat niso povabili v goste.

Nadaljevali so z Always, ter s "hitičem" s prvenca, Tretje oko. "Dobrodošli na prazniku usega, dons bomo zaigrali vse komade, ki ji znamo v lajfu," je sledil še en pozdrav vedno bolj razgretemu občinstvu, ki ga manko prezračevanja v dvorani niti ni preveč motil, četudi so nekateri brezsramno in nezakonito kadili in s tem samo še poslabševali celotno situacijo.

Nežnejšima Tebe in Bby je sledil še en velik mejnik v njihovi karieri, pesem Umru zate, ki se ga večina spominja po odličnem videospotu ter skladba Klic, ki je spet povzročila masovno petje skupaj s Štrasom. "Zdaj pa bomo zaigrali še eno pesem, ki je nikoli ne igramo, pa si jo nekateri zelo želijo slišati. Da vas vidim solzice, kako jokate ..." je pesem Heaven & Hell napovedal pevec in že prvi takti so povzročili naval presenečenega navdušenja in posledičnega "sing-a-long" petja, kar je pričalo, da so se na koncertu zbrali zares pravi oboževalci in oboževalke zasedbe, ki so po dolgem času prišli na svoj račun s pričujočo pesmijo. Za konec prvega dela so izvedli še pesem Recall.

Pohvaliti velja njihovo produkcijo, saj so v prvem delu bobnarja Roka Klobučarja postavili na precej visok piedestal na sredini odra, vsi pa so bili odeti v pretežno svetleča barvna oblačila, postavitev in oblačila so nato korenito spremenili za drugi, angleški del, ko so se po krajšem premoru ob zvokih citrarke člani zasedbe Štras, Lenart Merlin, Tomaž Zupančič in Rok pojavili v črnih opravah s suknjiči vred, v ozadju pa so se začele vrteti tudi projekcije.

Mednarodni oz. angleški del koncerta so začeli s pesmijo Human, ki ga zaznamuje bolj udaren alter rock zvok. "Te pi*darije smo naredili v Londonu, zdaj jih boste slišali prvič, ima kdo kej proti?" je drugi del najavil Štras, čeprav drži, da so nekaj teh pesmi že izvedli pred dobrim mesecem, ko so bili predskupina Editorsom na koncertu v Gorici. Coma je še ena rockerska eksplozija, Better/Worse pa kot zasanjano potovanje skozi rockersko pokrajino, po So Good pa je bilo spet družno petje ob spevni Fat Kid, ki ima vse kvalitete za nov potencialni hit. Ob indie rock eksploziji Problems se je Štras podal med občinstvo in naredil krog po dvorani, pri še eni potencialni himni Future Idols pa ga je navdušeno občinstvo po rokah poneslo po dvorani in nazaj do odra.

Sledil je še tretji del, verjetno tretjina, ki jo je večina najbolj pričakovala, saj je bil to del koncerta, ko so izvedli album USE. Pravzaprav je najprej sledilo presenečenje s pesmijo Slowentz, sodelovanje z zasedbo Laibach, kjer so izvirno prepesnili znano navijaško vižo, "kdor ne skače, ni Slovenc", ki z mogočnim glasom Milana Frasa zveni še posebej impresivno, tudi z nadaljnjo mantro "kdor ne pade, ni Slovenc" in "kdor ne vstane, ni Slovenc". Za povrhu pa smo na ekranu zadaj lahko uzrli po laibachovsko prirejeni slogan "danes sanje so okej", ki se ga morda v malce drugačni obliki kdo spomni iz časov osamosvajanja Slovenije.

Absolutni vrhunec večera je prišel, ko so nanizali uspešnice Angeli, Prosti pad, kultno Zaljubila ter Najlepše bitje. "Ste za en superhitac od skupine MRFY?" je pesem Tobogan napovedal frotman. "Lej, k mamo kar balone," se je pošalil ob bok ene njihovih najbolj simpatičnih pesmi, ko si je občinstvo dalo duška z velikimi pisanimi napihnjenimi baloni. Da pa se je navdušenje še stopnjevalo, so poskrbeli še s predstavitvijo benda in ekipe, kar so združili kar v "intro" verjetno svoje največje in najbolj poznane himne Prjatučki, ko je večer dosegel največjo dozo navdušenja, adrenalina in prelitega znoja. Po eksplozivnem Tvojem pizdunu je sledila še "autotune" poskočnica San Francisco, kar je po dveh in pol urah pomenilo konec uradnega dela koncerta.

"Mate jutri šolo? Če boste zaspani, povejte prfoksom, da so vam MRFY dovolili, da ste zaspani," je za pesem Šolašola pomodroval pevec in s tem malce pomiril in hkrati razveselil vse tiste prisotne, ki so še šoloobvezni, ki jim je bilo ob bržčas zaspanem petkovem jutru verjetno malce lažje pri srcu. Dodatek so zaključili z obvezno Lepo se imejte, a se vseeno vrnili še za drugi dodatek, ko so izvedli impresivno U reki, ki je hkrati tudi zaključek prvega albuma Story.

MRFY so na najboljšem nastopu kariere pokazali svoj bogati glasbeni razpon, naštudirano in prepričljivo muziciranje in nam v dveh urah in tri četrt ponudili dejansko "use". Za povrhu so nam servirali veliko rockerske dobre volje, avtohtone in neobremenjene MRFY zafrkancije, podobno pa so menili tudi nekateri znani obrazi, ki so jih po koncertu povprašali za mnenje o videnem in slišanem.

"Toliko smo se pripravljali na ta koncert, da smo dejansko šli na oder brez kakršnih koli skrbi, da smo se imeli res top vse tri ure, smo pa kajpak utrujeni, a smo naredili vse, kar smo lahko. Zdaj pa je čas za zabavoooo," nam je po koncertu zaupal utrujeni, a zadovoljni Štras. "Eden najboljših koncertov, kar se mene tiče v vseh pogledih, zdaj pa gremo na after, pozdravil pa bi tudi vse domače, živjo, mami in oči," pa je dodal vedno dobrodušni in dodobra preznojeni bobnar Rok.

"MRFY so neskromno rečeno moj najljubši domači bend, tole nocoj pa je bil praznik v vsakem pomenu te besede. Dobro igrajo, duhoviti so, skratka, požvižgajo se na vse," nam je kratko in jedrnato razložil razpoloženi Jani Hace iz Siddharte. "Zame eden lepših praznikov, iz več razlogov, menim da so si Gregor in fantje podarili najlepše rojstnodnevno darilo, saj je praznoval 30 let. Še posebej so mi všeč nove pesmi, za katere upam, da jih bodo ponesle po svetu, ker si zaslužijo in si jih tujina zasluži. So odlični, avtentični, srčni in se znajo zabavati pri tem, kar počnejo. Četudi ne delujejo preveč resno, so zelo osredotočeni in vedo, kam gredo – na vrh!" nam je zaupal Tomaž Mihelič.  

"MRFY so si drznili biti malce drugačni. Niso hoteli napolniti Stožic, prvi v zgodovini, ampak so si želeli nekaj drugega. MRFY je kot trenutek, kot telo, ki se premika po zraku. Ni povsem jasno, kaj to je, a tisti, ki to ve, ve. Ga zadane nek občutek. Oni to znajo in danes jim je to uspelo. Vedo, kaj hočejo, kar je dobro, spreminjajo svet. Spreminjajo naše občutke, ko morda ne vemo, kaj želimo, a oni nam to pokažejo. Hvala bogu, da obstajajo,"  pa je svoje občutke po koncertu strnila voditeljica, fotomodelka in vplivnica Tara Zupančič.