Moje napake in njihove zmage

1. THE WEEKND – In Your Eyes

The Weekndovo senzacionalno osvajanje pop sfere še kar traja. Kanadski soul-pop zvezdnik je spet povsod na prvem mestu. Ta njegov na pol preplašen glas ustvarja čudeže. Ob tem, da tudi glasbenikov single, izdan vzporedno z novim albumom After Hours, ni nobeno čudo. In Your Eyes nima posebej prepričljive melodije. Nobena serija sinkop ga ne prebada tako silovito, da bi bila ritmična tekstura krivec za njegovo nalezljivost. Glas je, kot že poudarjeno, glasek. The Weeknd pa mede ženske ter po moško dobičkonosno melje naprej. In še to malodane (drži, pretiravam) ceneno zvokovje uvoženo iz osemdesetih minulega stoletja oziroma iz Peter’s Pop Showa. Mlajši naj se pozanimajo, za kaj se je šlo tistikrat. Nenazadnje pa. Celo tip saksofonske solaže bi dejansko sedel k Wham! v njuno Last Christmas. Za nameček pa je še, saj to ni res, video posnet šele takrat, ko so žarnice v reflektorjih že pocrkale. A vseeno zelo všečno. Ajme.  

Ocena: 3

2. MARTÍN & THOMAS MARCH – Moje napake (Na skrivaj)

To je komad, ne pa tisto morje enih kantavtorskih ponesrečencev, beri nebodigatrebnežev! Kako bistro pesmipisje, če se silim prevesti pojem songwriting. Nežna uspešnica, ki sta jo ustvarila Martin Vogrič Dežman in Tomaž Marič, z rahlo-krepko pomočjo Tadeja Koširja in Dominika Bagole, se nič ne sili, pa vendarle krene zelo samozavestno. Do refrenskega dviga jo ne lepša nič bolj kot nekaj predkanih vokalnih pavz. Tam ušesa dokončno zastrižejo. Središče sijajne popevke je prav tako malce ritmično, a tokrat še bolj dramatično koncizno, nasekljano. Inteligentno, kot to počne Ed Sheeran, toda na drugačen, še bolj domač način. Besedilo me spomni na tiste navihane Rourkove osvajalske finte iz filma 9 tednov in pol. Res magnetno. Stari, naj dam petko komadu in še vsakomur, ki mu je karkoli prispeval, posebej. Ta balzam moraš slišati! 

Ocena: 5

3. EL MAKEDONER FT. ES-EY – Angeli

Glej ga, glej ga, Domžalčana! Če bolj obrobne domače hiphoparje zategujejo klišeji, pa El Makedonerja ustvarjalno razmetava tako močno, da brez naporov ruši tudi te. Res se trudi, in to pošteno, pa tudi s stilom. Komad Angeli je lahko odkriti na njegovem prvem albumu Adekvatno stanje, ki ga sidrajo pretežno posploševalni verzi na univerzalno temo, kako je lepo in prav biti dober in pošten, ter še več pridig o tem, kako bad je biti bad. Se pa vmes utrne tudi kaj čisto nepričakovanega, pa čeprav gre le za nove kombinacije nečesa že večkrat slišanega. Angeli so več kot le mimobežen trap napev. Nekaj dobrovoljnosti, poštenosti in odkritosrčnosti je v teh Angelih. Es-Ey je sicer El Makedonerjev buddy iz lokalne naveze Balklan. Spustite El Makedonerja naprej, zasluži si.       

Ocena: 4 

4. GORGON CITY FT. DRAMA – Nobody

Droben, droben okrušek proslavljene Africe benda Toto, se mi zdi, na začetku, kaj. Ta nas zapelje, potem pa nas ponese house-beat, ki je sinhron s povprečnim srčnim utripom, izmerjenim pri malček zasopihanem, a zdravem tekaškem rekreativcu na popoldanski ruti. Londonska produkcijska ekipa Gorgon City že dolgih sedem let proizvaja s polno paro, in to po enaki šabloni – ter ne greši. Komad Nobody ima v svojih nederjih nekaj posrečenih pavz, kjer suha vokala chicaškega dueta Drama prepričljivo izstopita. Majhni triki za velike uspehe. Posrečeno, spet.

Ocena: 4