Masayah predlaga enega za pomiritev

MASAYAH – Cigaret

Masayah je za začetek drugega pohoda na vrh domače pop scene premeteno izbrala kratek in udaren naslov, vpadljiv in pohvalno umetelno posnet/zrežiran videospot in klavirsko voden komad, ki ga povzdigne shuffle ritmika. Struktura stoji, Masayah poje dobro, zavzeto, zagreto. Song nas brez posebnih težav uspe odpeljati do roba razmislekov, tj. na rob soočenj s tesnobo, izvirajočih iz podedovanih ali prevzetih travm. Vse navedeno se zdi kot nova Masayina perfekcija. Se pa vendarle vmes pojavi tudi tiha cigaretna stigma. Ankaranska raperka in soulerka je s podobnim vokalnim naklonom ter podobnimi rimami pred nekaj sezonami – bodisi tistega v ogledalu bodisi prekletega – bivšega ali bivšo – že nagovarjala.

Ocena: 4,5

MILTON NASCIMENTO x ESPERANZA SPALDING – Milton + Esperanza

Naslov mehkobnega brazilskega pop songa se zdi prestrogo matematičen. A recimo, da se ena izmed največjih MPB legend (Música Popular Brasileira) in multiinstrumentalistka izvorno iz Oregona dragocenega ustvarjalnega, torej čisto glasbeno-ustvarjalnega druženja nista želela zapravljati še za kopivrajterske dileme. Spaldingova, ki je bila sprva nadobudna džezovska kitaristka in je kasneje uspela kot džezovska solistka z basovsko kitaro, Nascimenta uvršča med svoje največje idole. Tudi priložnostni videoposnetek potrjuje, da je bil veteran Nascimento obiska pol mlajše ameriške virtuozinje (sicer tudi duhovne učiteljice) še kako vesel. Bolj meditativni song resda ni kaj posebnega. Je pa lepo in koristno, da se tudi v 2024 spomnimo blažene poetike iz veličastnega opusa velikana brazilske godbe. Klasičen Nascimentno, pravzaprav.

Ocena: 4

NXWORRIES ft. SNOOP DOGG & OCTOBER LONDON – From Here

Soul-funkijaš in raper Anderson Paak ter producent Knxwledge sta se skupaj navadno mastila s precej bolj ostrimi elektronsko-hiphopaškimi ritmi. Zakaj je zdaj čas za tako sanjavo dinamiko s From Here, ni natančno pojasnjeno. A če gre vnovična pohvala Paakovi pevski zvestobi R&B klasikom, kaj dosti simpatij za celoten posnetek niti ne ostane. Vskok ponovno (že n-tič) vseprisotnega Snoop Dogga tudi ne prinese kakšnega posebnega razodetja. Podobno kot, na primer, je film z Robertom De Nirom v glavni vlogi praviloma vedno mikaven, a v resnici je precej več kot polovica teh puhastih in dejansko balastnih. Srednja žalost, pa še ta s popustom.

Ocena: 2,5

BILLY IDOL – Best Way Out Of Here

Kako prikladno je imeti in ohraniti prepoznaven vokal. Pa ni samo glas ikoničnega rokerja tisti, ki nas, kot namiguje naslov pričujoče, po najboljši poti povede od tod. Singlična Best Way Out Of Here je del svežega dodatka, ki ga ponuja ponovna, letošnja  izdaja ali ponovna izdaja ob obletnici Idolovega najbolj uspešnega, ali pa vsaj pevčevega najbolj prebojnega albuma Rebel Yell, sprava izdanega že leta 1983. Avtorja songa sta Billy Idol in kitarist ali njegov najbolj zvesti sodelavec Steven Stevens. Drži, večji del posnetka je bil pripravljen že pred štirimi desetletji. Prav zato je tu tako pomembna vloga producenta Keitha Forseyja. Idol je vokalni del s posodobljenim besedilom posnel na novo. Medtem ko je Forsey združil klasičen zven Billyja Idola z modernim pop-rockom lažje kategorije. Komad ima odlično zgoščeno zvočno teksturo, ki vključuje tudi dovolj prostora za zračenje. Tega bi najraje primerjal s tistimi vpihanimi in zato tudi po otipu lažjimi (bubbly) čokoladami. Obenem pa je res, da je Forsey, sicer Londončan, v preteklih desetletjih redno sodeloval z ameriškimi zasedbami, največ s tistimi, ki so pred kakimi petnajstimi leti delno prevzele kar Idolov – priznajmo, prej pop kot pa resno rokovski – štih. Nenazadnje se je Forsey proslavil kot dizajner zvoka znamenitih disco-pop prvakov Boney M. Tako si primerjalno velja ob bok Best Way Out Of Here zavrteti še kako uspešnico benda Rooney ali pa tisto zimzeleno še veliko bolj slavnih, a le nekaj let delujočih New Radicals. Ko staro posrečeno sreča novo.

Ocena: 4