Masayah in njen prvi albumski triumf

MASAYAH – Zavedno

Sporočilno silovit uvod ali naslovni song debitantskega albuma je v celoti ukrojen po vzoru raperskih premiernih indeksov 01. V teh avtorji navadno opišejo, kar opažajo v ogledalu, temu pa naj, vsaj tisti najbolj spretni, pogosto dodajo veliko bolj pomembne ključne skrivnosti, ki jih lik v zrcalu skriva za svojim hrbtom. Masayah pri odstiranju svoje nezavidljive preteklosti nima pomislekov. Komad Zavedno je skoraj punkovski dir, ki pa skladno s pevkino prepoznavno slogovno premiso ni preoster. Prvi album drzne Ankaranke iz modalnosti, značilne za priljubljene ameriške pop-rockerje Paramore, takoj zatem preide v pospešen 2-step oz. priložnostni drum'n'bassovski mlinček, ki ga narekuje Bol dol. V tem songu se pevka nemudoma prelevi v vročekrvno raperko. Pri čemer njena naslednica, zimzelena uspešnica Ni panike, zaokroži startni tris, ki uspešno potrdi krepak narativni standard celotnega albuma. Masayah, skupaj s svojim producentom Hyujem, kasneje še večkrat skrene v manj pričakovana ritmična območja. Nenavadnost podlage, na katero je uprt song Omami, je še posebej pomenljiva. Malenkostno na arabski in kasneje ob kitarskem solističnem utrinku celo na španski melos nagnjena popevka izzveni kot resnično slasten unikum. Trapersko pospešen Ne me klicat bi nemara lahko vseboval več vokalne dinamike, a bi s tem najbrž izgubil precej svoje resnobnosti. Tako tudi poanta ali ponavljajoči se verz Ne me klicat, samo ko me rabiš brez dodatnih pozivov z lahkoto doseže naslovnika. Masayah se v Samo otrok znova, tokrat bolj simbolno, vrne med ne ravno najbolj ljubeče prizore iz svojega otroštva. Kot posebej čutna balada že skoraj šlagerskega refrena se zaradi vtkanega družbenokritičnega naboja izpostavi poema Tujci. Poznam je song, ki dovoli solze, saj Masayah v tem nastopi prepričljivo čustveno zlomljena. Do predzadnje Predobro vem nas vsaj delno razbremeni tudi uspešnična in radijsko (torej malodane po nevidnem priporočilu kake Jorje Smith) zloščena Baby, poleg nje pa še prikupna maestralnost, ki zapiha s še vedno kritično nabrušeno pesmijo Ustavi.

Zlato vrednost Masayinega prvega albuma odkrivam ob dveh temeljnih postavkah. Tako rosno mlade ter obenem tako slogovno in vokalno prebojne izvajalke na domači sceni še ni bilo. Zelo nenavaden, če ne kar misteriozen pa zaenkrat ostaja kompleten zvokovni ustroj svežnja Zavedno. Masayina slogovna nihanja skupaj z že omenjenim vztrajanjem pri sorazmerno monolitskih vokalnih manevrih ustvarjajo bolj priljudno, delno celo eksperimentalna ali post-traperska produkcija pa docela eksotično klimo. Že izpostavljena Predobro vem na skoraj šansonjerski način vnovič podčrta avtoričin karmični občutek razočaranja, a tokrat že vemo, da nas Masayah že zdaj vabi na nadaljevanje svoje prve albumske predstave. Verjamem, da nas bo tudi ta, tako kot Zavedno, na novo naučila ostriti slovensko popularno glasbeno realnost.

Ocena: 5