'Mama' Raiven prvič v dveh jezikih in s turnejo po Evropi!

"Mama nas pita z dobro glasbo ... Petek 13. je postal resnično fascinanten!! ... To je sodelovanje, za katerega nismo vedeli, da ga potrebujemo, a sta odtrgali ... Najbližje božanstvu, kar bomo lahko videli ... Mama je jedla in ni pustila drobtin," so samo nekateri od prvih odzivov na novo pesem in videospot Mama, ki so jo z Raiven ustvarili srbska raperka Micka Lifa, koreograf Lucas Zuschlag in režiserka Urša Premik. Raiven je namreč dejstvo, da jo je njena evrovizijska družina oklicala za mamo, prelila v skladbo, ki jo je z raperko nedavno premierno predstavila na paradi ponosa v Beogradu.

Videospot je nekakšno logično nadaljevanje Veronike, a hkrati "združuje brezčasno estetiko modnega editoriala z izraznim gibom in s hedonistično vizualno kompozicijo", je prepričana umetnica. Posebno energijo skladbi je dodala Micka Lifa, mojstrica rim iz Novega Sada, ikona sodobne trash estetike, ki je znana po tem, da jo navdihujeta hip-hop 90. let in tudi rejverska kultura.

Nova skladba je del prihajajočega kratkometražnega albuma Sirene, pt. 2 in jo bo mogoče slišati na pevkini koncertni evropski turneji. Začenja jo v začetku prihodnjega leta, med drugim pa se bo ustavila na Poljskem, Češkem, Hrvaškem in v Srbiji. Zanjo pestra pa bo tudi letošnja jesen, saj kani svojo simfonijo Siren nadaljevati tudi na domačih odrih v okviru turneje Sirene, pt. 1, ki jo je začela v razprodanem Cankarjevem domu pred odhodom v Malmö. 

Decembra bo uradno odstrla tančico drugega dela Siren in se potem za nekaj časa poslovila od domačega občinstva, saj jo konec marca 2025 čaka nastop v zagrebškem Boogalooju, aprila pa bodo sledila gostovanja v Pragi, Krakovu, Vroclavu, Varšavi in v Beogradu.

Ko smo že mislili, da je Raiven zašla v podobne vode kot Čuki, Fehtarji ali Werner s tematiko o mami, gre pravzaprav za "evrovizijsko mamo", kar si postala z nastopom pred milijoni Evropejcev, si se (oz. se) dejansko tako počutiš?

Za Mamo sem potrebovala kar veliko mero samozavesti. Prvič v desetih letih kariere sem napisala pesem, kjer se razen besede mama ne skrivam za metaforami. Rada pišem pesmi, ki so navdahnjene z zgodbami drugih ljudi. Mislim, da sem na neki točki sebe dojemala kot ne dovolj zanimivo, da bi pisala o lastnih izkušnjah. Nastop na Evroviziji in Veronika sta poskrbela za to, da sem se začela jemati manj resno in s tem dobila veliko mero svobode.

Pesem Mama ima zvočno podlago kot starinski vrtiljak, refren pa je evrovizijsko eksploziven, čeprav v njem pravzaprav tudi rapaš, kot bi v goste povabile kakšne SBO, a v bistvu si povabila Micko Lifa. Kako sta se našli, pesem pa je, prvič, tudi dvojezična?

Micko sem zasledila na Instagramu, nič kaj romantično. Takoj me je pritegnila s svojimi nonšalantnimi teksti in videzom, zato se mi je zdela prava izbira za ta komad. Pesem je dvojezična, kar je bil zame spet velik izziv. Skozi svojo evrovizijsko pot sem prišla do nove publike na Balkanu, ki me je nekako sprejela za svojo, jaz pa njih. Zato je Mama na nek način tudi poklon njim.

Z Micko sta nastopili skupaj na beograjski paradi ponosa, kako to, da je pristala tudi v pesmi Mama, je to nekakšen simboličen spoj Raiven z Balkanom? Kako se ta v razumevanju in sprejemanju glasbe in tebe kot umetnice razlikuje od tvoje domovine?

Mama se mi zdi nekako lep in avtentičen spoj obeh jezikov. Vsekakor je Balkan, kar se tiče drznosti in inovativnosti, zelo napreden. Iz tega razloga so me tudi lepo sprejeli. Predvsem se počutim, kot da me v marsikaterem pogledu bolje razumejo.

Zdi se, da te je evrovizijska publika vzela za svojo, bi dejala, da si v drugih državah celo bolje cenjena in spoštovana kot doma, od koder je, najbrž, še največ negativcev, nevoščljivcev in iskalcev zarot?

Verjetno. Zelo zgodaj v karieri sem sprejela odločitev, da bo prava publika našla mojo glasbo in da sama ne bom iskala svoje publike tako, da prilagajam svoj umetniški izraz. Tu vidim razliko med umetnikom in prodajalcem. Nikoli me ni preveč zanimalo, kaj drugi želijo od mene, predvsem se ukvarjam s tem, kaj sama želim poslati v svet. Za zdaj se mi je to na koncu dneva še vedno obrestovalo.

Kakšen izziv, mejnik predstavlja leto 2025, ko se podajaš na evropsko turnejo, ko poleg Slovenije, Srbije in Hrvaške, prideta na vrsto tudi Poljska in Češka?

Največji, takoj za Evrovizijo. Neizmerno sem hvaležna za to priložnost in verjamem, da se bom skozi celoten proces planiranja in oblikovanja turneje pospešeno razvijala kot glasbenica. Tega se najbolj veselim.

Kaj pa države zahodne Evrope?

Tudi te bodo prišle na vrsto. (pomežik)

Najprej pripravljaš letos štiri koncerte od Primorske, Dolenjske, pa do Štajerske, so se občutki na odru po predevrovizijskem Cankarjevem domu in samem finalu v švedskem Malmöju kaj spremenili, okrepili?

Predvsem imam veliko manj treme. Nekaj zelo posebnega se je zgodilo z mano v prvi polovici tega leta. Sam nastop na Evroviziji je bil zame kot nek sprehod skozi sanje in vsa nervoza in strah sta me popolnoma zapustila. Ne vem, čemu točno bi to pripisala, ampak od takrat veliko bolj uživam na odru.

Zdaj nastajajo Sirene pt.2, ki bodo predstavljene pred božičem, kakšnih skladb se lahko nadejamo na novem EP-ju?

Nekako se mi zdi, da sem kot avtorica postala veliko bolj drzna in avtentična. Bolj sem v stiku sama s seboj in več si upam. Verjamem, da tudi zato, ker mi je bolj jasno, kakšna publika me posluša in ker se s tem počutim bolj sprejeto.