Makedonci Funk Shui rade volje poskrbijo za čaj

CAMILA CABELLO ft. PLAYBOI CARTI – I Luv It

Tole pa ni več plehko latino pop jajcanje. Camila Cabello se je med pripravami za izdajo četrtega albuma zapletla kar s traperskim herojem. Tekstura songa je sila kompleksna in učinkuje že kar malce omotično. Mračna ritmika vključuje štiri prepletajoče se forme, tri izhodiščne beatovske metrike in prav toliko vokalnih sekcij, med katerimi je najbolj poudarjena tista zborovska. Osnovna gradnika, tj. vzorca, sta prevzeta iz uspešnice Cartijevega kolega Guccija Mana in Camiline vzornice Rihanne. Še to. Rapanje Cartija je (zagotovo ne nenamerno) nerazumljivo. Zdaj 27-letna Camila Cabello svojega glasu kaj prida itak ne izkoristi. Za nameček je promocijsko kampanijo za pričujoči song povedla kar njena kolegica z nasprotnega žanrskega brega Lana Del Rey. Zelo nenavadno. Ali pač, avant pop za, očitno, še bolj divjo prihodnost.

Ocena: 4

FUNK SHUI – Čaj

Še en komad iz kovnice izjemnih skopskih funk-rockerjev. Čaj sicer izvorno streže prvi, že pred lanskim poletjem izdani prvenec ekipe Funk Shui, ki ga je ta naslovila Nikogash Pak (Nihče drug). Recimo, da zadnji hit single, prevzet iz tega, v prvi vrsti krasi vztrajno sinkopiranje, ki mu pevec Luka Gjorgievski parira vročično in z neizmerno suverenostjo – zdaj v sproščenih, organskih legah, kjer občasno spomni na Milana Mladenovića (Ekaterina velika), zdaj s suhim falzetom. Ob tem se Gjorgievski prav nič ne utrudi. Pričakujem, da bodo Funk Shui kljub očitni preliminarni skrbi za bivanjsko ravnovesje kaj kmalu še bolj udarno mastili in smolili, in to še marsikje drugje, ne le pretežno doma.

Ocena: 4

OET – Tutti i giorni

Sežana gre naprej! Traper Oet sporoča, da je tole njegov najmočnejši adut, ki se bo v kratkem razširil v album – ta naj bi se imenoval Piazza di spacio. Ker pospešeno, a kljub temu zmerno intenzivno ritmiziranje ni izvedeno posebej inovativno, temveč po ustaljenih trapovskih standardih, ki že več let sooblikujejo italijansko popsceno, tega mladi hiphoper s pridom izrabi za bolj poudarjeno melodijsko linijo. Toda ta je zaradi (malodane že zlo)rabe efekta avtotuna premočno razmazana. Tako je jasnost sporočilnosti songa zelo okrnjena. Možnosti za popravke (produkcijske) ne manjka, s tem pa tudi ne izdatnega napredka za krepitev značajnosti posnetega. Do nadaljnjega: Krepimo karakter.

Ocena: 3

RAPSODY – Stand Tall

Severnokarolinčanka je pred dvajsetimi leti in še malo veljala za edini up ženskega pola ameriške hiphopovske scene. Stvari so se od tedaj korenito spremenile. Pripovedovalski slog vedno globoko razmišljujoče in filozofsko navdahnjene Rapsody je ostal miren in spokojen. Kot tak dandanes, seveda, ni več konkurenčen. Prav enako velja za njeno izrazito zadržano pojavnost. V dobi, ko bodo kaj kmalu že povsem iz mode celo balonaste prsi, se 41-letna pesnica spopada s svojim duševnim ravnovesjem (kar je povsem legitimno in OK). Mnogo manj relevantno pa se zdi, da to počne (šele) zdaj, ko ta in podobni problemi zanimajo le še peščico. Neizmerno navdušeno samoizpovedno je pred meseci nastopila R&B zvezdnica Janelle Monae – in nemudoma pogorela na celi črti. Toda. Narativni način, v videospotu je resnično čudovit, se bo nedvomno ohranil kot docela utemeljen umetniški akt. Čeprav sprožen z občutno zamudo. Četrti album 41-letne Rapsody z naslovom Please Don't Cry je na poti.

Ocena: 3,5