Mac Miller sploh ni odšel

Navadno je tako, da so posthumni albumi pietetno korektni, ultrakorektni. Avtorju v nebesih niti ni treba biti posebej pozoren, kaj se dogaja. Naj bo. Naj mi tam dol izdajo tisto, kar sem zapustil v predalih, saj česa drugega kot nekih pozabljenih ali starih jajc niti niso mogli odkriti. Naj moji navijači za mano jokajo v istem stilu, kot so se veselili, ko sem bil še med njimi. Enostavno. 

Mac Miller je druge sorte, pa naj bo zdaj v kateri koli dimenziji že. Ključ do razumevanja njegovega opusa ni vedno isti, teh ključev je več. Mac Miller ima tudi po stvarnem koncu možnost slediti odzivom na nekaj, kar Mac Miller na trdnih tleh ni bil. Najprej je rapal. Njegovi beati so bili ritmična turbo klasika, spočeta doma. Thoughts From The Balcony je za moj okus najboljši komad zadnjih dveh desetletjih. No, še nekaj jih je, še nekaj, tudi od drugih, na primer od Doše, če že hočete. Ha ha. Nazaj k Macu. Nato je ameriški raper okrog hodil z bendom, pri čemer je bilo jasno, da je tip vešč tudi igranja kitare in petja obenem. Spoštovanje. Ta je več kot raper, prmejduš. Nato je bend razpustil. Spet je samo rapal. Tistikrat, ko sem ga videl na koncertu, je bil v "kaj mi bo bend" fazi, se pravi v antifazi. Poslušati in spremljati ga na odru je bilo grozljivo zahtevno in nič kaj dopadljivo. Samo še hardcorovci smo zdržali do konca in sredi parterja čudaško pregledovali lastne mazohizme. A glej ga Millerja, glej. Kmalu zatem je bil na njegovem avtorskem menuju že nenadoma blaženo umirjen funk-pop. Potem je nastopil tragičen konec. A vendar ni. Ni bilo konca, ne. Mac Miller je zapustil – in to je srčika superkul albuma Circles – en resnično lep spoj šansona, standardiziranega hip hopa, trapa, predvsem pa mehke, blage skoraj tomwaitsovske pripovednosti, ki bo, verjamem, plamena še naprej netila, netila v novih še neznanih pripovednih prostorih. Najbolj vizionarski in hkrati freakovski so Blue World, Good News, Woods, I Can See. Brez veze, da se trudim z izpostavljanjem njih nekaj. Idealno za sanjarjenje podnevi, idealno.     

Ocena: 4,5