Lupe Fiasco, ki po definiciji ne more ustvariti fiaska

LUPE FIASCO - Samurai

Čikaški emsi je vedno radosprejet gost. Melanholija v njegovem glasu šteje kot prvi, nadpovprečno premišljene modrosti so raperjev drugi adut, sprotno kritiziranje zverižene ameriške socialne politike pa je še tretji. Ker je Lupe Fiasco pri 42. že dodobra omilil svojo pripovednost, je tudi njegov aktualni Samurai bolj kot resnemu advokatu podoben lenobnemu turistu. Za raperjevega desetletje starejšega rojaka Commona taka ocena velja še bolj podčrtano. Ni skrivnost, kje bomo Lupeja našli tam okrog 2034. Obenem pa še vedno drži, da ko nanese na Fiasca, se celotna hiphop nacija začne vročično spominjati njegovih prvih treh, res odličnih albumskih del. Lahko poslušljiv Samurai je naslovni song Fiascovega devetega zaporednega, ki na plano zleze ob koncu tega meseca.

Ocena: 3,5

HERKYLESS - Woki Toky

"Razkazal bi ti cel svet, če bi bla tuki / če bi bla na luni", nikoli ne bo legitimna izmišljotina nekoga, ki med avtorje popa ne bi paranoično hitel po desni, to je po odstavnem pasu. Razen, seveda, če posredi niti niso tako zelo redke izjeme (turbo-goved'na, naivna wanna-be traperska perjad idr.). Ker gre v primeru Herkyless za frakcijo naših proslavljenih indie rokerjev MRFY, ni najbolj jasno, ali se menimo o parodiji ali o standardu. Herkyless je bobnar Rok Klobučar, njegov solo sestop na slovensko prizorišče pa je pospremljen s piarovsko klamfo Herkyless revzema prestol princa tukajšnje pop scene. Kar pa je pri Woki Tokyju, ironično, najbolj zavajujoče, pa je golo dejstvo, da je prikupni alt-pop songič na blažji drum'n'bass osnovi v resnici kasen - tako tehnično kot nenazadnje tudi vsebinsko; saj je res: pohvalno sanjav, mlečen, ambivalenten, androiden, zamaknjen, romantičen. Kajti. Če t.i. hyper-pop ni čudaški, potem je le še suhoparen in staromoden pop.

Ocena: 5

HARPIER - Ali je kdo

Ali še kdo trdi, da je album Mother's Milk že prvi med slabimi, zelo slabimi, grozljivo bednimi iz opusa Red Hot Chili Peppers. Omenjena stvar je izšla leta 1989. Ergo, Harpier z novim singlom brenkajo po že petintridesetletni šabloni. V kontekstualnem pojasnilu ne gre pozabiti, da zadnji domač hitič te zvočne sorte Ne gledam nazaj od Los Ventilos šteje že petnajst pomladi. Preostane nam le še tris podvprašanj. Ali je kdo, ki si bo melodijo Ali je kdo dolgoročno zapomnil in jo požvižgaval še daleč v prihodnost. Ali je kdo, ki je prepričan, da je vokal uporabljen v tem songu izjemen in izstopa. Tretja neznanka, ki pa naj se, žal le hipotetično, nanaša na pesniško ultra-spretnost oziroma na nalezljivi pripovedni hook, ki nas nemara ne bo zapustil kar tako. Harpierovcem semi naklonjen predlagam več kreativnosti prihodnjič. Pač.

Ocena: 3

KAYTRANADA - Seemingly

Navidezno pretenzciozen tretji album kanadskega super producenta haitiškega rodu v resnici ni kaj drugega kot zelo prijetna voznikova družba. Namembnost 21-stavčnega paketa house rodovitnosti, zdaj z izrazitejšimi hiphop pritiklinami, zdaj prebodeno z pol- ali povsem lomljeno metriko je ključna. Za avtorja pa bo najbrž bistvena ostal sklep, da se je stilistično razpištolil, kar 15-im kolegom-vokalistom ponudil sodelovanje. Drži, delo Timeless, ki vključje tudi tale pseudo-instrumental Seemingly (ta torej poudarjeno brez izpostavljenega pevskega solista), zveni kot dehteča kompilacija sijočih sodobnih, ne pa več drznih beatov. Zdaj še kar stalno prepoznavni Kaytranada je prvi, prebojni in tedaj resnično poseben albumski prvenec 99,9 % izdal pred osmimi leti. Kasneje je sodeloval z desetinami markantnih raperjev in/ali soulark. Vmes je prejel je tudi kopico stanovskih nagrad. Kaytranada zaenkrat še ostaja kul, a le da ne bo kmalu kul zgolj Seemingly.

Ocena: 4