Luma navdušuje s prvim singlom, Camila Cabello žura z žlahto, Tadi Tada navija za naše

LUMA - Promises

Sijajen singlični met! Ritmika je poudarjen house, medtem ko je dinamika celote veliko več kot le to. Tisti začetno poudarjeni in nato redno ponavljajoči se motiv, ki emulira bodisi saksofon bodisi zug-pozavno ali celo mini tubo, dodaja posebno žlahnost. Hkrati je ta be-bopovska, če ne kar dixie prvina – razen uvodoma – ravno prav skrita. Dizajna celotnega komada ne obremeni niti za gram. Ves čas je tam kot dobrodošla senca. Medtem ko dejanski značaj prav prvemu izdanemu songu dueta Luma riše nerealno magičen vokal Lucije Harum. Kar slišimo v popevki Promises, je bržčas najbolj chill-out glas v deželi, ali najbolj primeren vokal za interpretacijo blaženo sanjavih poletnih balearskih elektronskih senzibilnosti pri nas ni. Pravo odkritje! Plus. Videospot je krasna oda post-hipstersko nihilistični (ne)drami. Ta komadu Promises nameni še tenko rezino humorja. Luma sta Lucija in Martin Vogrin – mlada ustvarjalca s štajerskega konca delujoča v Ljubljani – delujeta na različnih poljih umetnosti. Verjamem v obljube, da prihaja čas Lume.  

Ocena: 5

TADI TADA - Moj tim

Slovenski športniki so zakon. Imamo pa Slovenci velike težave z ustvarjanjem dopadljivih marketinških rešitev, ki športne uspehe spremljajo oziroma naše športne heroje pospremijo na velika tekmovanja. Podobe na velikih obcestnih plakatih, na katerih izbrane prvake trenutno opazujemo v nadležno resnobnem laibachovskem slogu na črnem ozadju so čudaški. Pogledi udeležencev olimpijskih iger v Tokiu so užaloščeni, skorajda prestrašeni, večina jih zre prav zamaknjeno (tja nekam pod strop). Te podobe niso ravno sinhrone s tistim, kar doživljamo v zadnjih dneh. Odveč je ponavljati, da osvojene kolajne izvabljajo radost, navdušenje, solze sreče, veselje, ponos, romantični patriotizem, orgazme itd. Seveda je možna tudi drugačna interpretacija te komunikacijske strategije: Trpeči pogledi športnih asov prepričujejo v njihovo v zbranost, motiviranost, predanost. V tem primeru ima osnovna kreativna ideja jasno krščansko podstat: če trpijo oni, je nujna tudi navijaška pokora, sicer božjih nagrad v obliki medalj ne bo! Na podoben tip marketinške stimulacije je našim košarkarjem s svojim novim singlom zaigral tudi velenjski raper Tadi Tada. Dokaj neslikovito, zato pa toliko bolj neusmiljeno grobo opiše, kako on in njegova ekipa vladajo lokalnemu športnemu parku. Zatem raper tokijskim konkurentom slovenskemu basket dream teamu v bistvu zagrozi s tem, da bodo vsak čas svoje zobe lahko pobirali na tistem XXL-omelu, ki pod koši sicer briše borčevski znoj. Pri tem raper omeni vse razpoložljive simbole (trobojnica, Triglav ipd.) ter parafrazira znani srbski navijaški rek “Srbija do Tokia”. Song Moj tim ne postreže s prav nobeno inovativno rimo, niti ne z zapomljivim refrenom, saj brutalno mačistično ponavljanje naslova popevke to pravzaprav ni. Tega ob koncu povzamejo tudi nekateri znani obrazi, od TV-prodajalca do cenjenega kolega, ki recenzira avte. Edino, kar je v tem paketu plemenito, seksi ali pa vsaj malo diši po navdihujoči spodbudi našim košarkarjem, nadomesti kratek kader zborčka trdo-smehljajočih se lepotičk. V črnem, kakopak.  A le ni vse tako slabo. Dejstvo ostaja, da je optimizirano združiti lasten kreativni polet in splošno navijaško nujo ter ob tem ostati prikupen in simpatičen sila zahtevna reč. Komad Moj tim ima še kar dobro skonstruirano zvočno podlago. Suveren vokalni nastop Tadija Tade vliva občutek, da bi mu človek v varovanje zaupal marsikaj. In prav tu lahko nastopi zaključna projekcija: Slovenija bo novi košarkarski olimpijski prvak v moški konkurenci, itak da bo, Moj tim bo tudi takrat že zdavnaj pozabljena poema, Tadi Tada pa bo v prihodnje pridelal še vrsto bistveno bolj premišljenih komadov in albumov, pri čemer še enkrat spomnim na njegovega odličnega, lani izdanega z naslovom King Kong.      

Ocena: 3

SNOH AALEGRA - Lost You  

Soul diva s posebno držo. Shon Aalegra je Švedinja iranskega rodu, delujoča v Kaliforniji. Njen karierni vzpon se zdi počasnejši kot pri instantnih najstniških zvezdah, toda marsikatera danes uspešna pevka moderno zvočno oblikovanega in ležernega soula oziroma nu-soula svoj ustvarjalni vrhunec doseže šele v zgodnjih tridesetih. Pravkar izdani tretji album Snoh Aalegra potrjuje točno to. Tako zaradi odlične, dostojanstvene interpretacije, kot tudi zaradi opojnih harmonij skrajno očarljiva Lost You je del izjemno lepega, pretežno otožnega, a melodijsko skrajno domiselnega in razgibanega dolgometražca Temporary High In The Violet Skies. Slednje poudarjam zato, da pričujoči single ne bi prehitro zavedel. Namreč. Ta je kljub vsem krtiškim simpatijam, namenjenim Snoh, malenkost preveč podoben soul pop klasiki Cherish The Day z menija slovite Sade. Britanska soul-pop legenda nigerijskih korenin je v tem primeru skoraj preveč očitna inspiracija za Švedinjo. Slednja je celo del stajlinga za tale video prevzela od Sade, ki jo pomnimo prav po dolgi lasni kiti, sakoju in elegantnih kretnjah. Sicer pa, vsaka asociacija na gracioznost je dobrodošla.    

Ocena: 4

CAMILA CABELLO - Don’t Go Yet

Maksimalno hud video za song, ki je kakovostno bolj proti minimumu. Ali  pa se le zdi, da je tako, čeprav ni. Za odkrit in hkrati pričakovan namen gre. Odlično sproducirana klasična pop-salsa je strukturno res pusta. Strukturnih posebnosti ne vključuje, stilističnih dodatkov pa tudi ne. Namesto refrena pričakovano zapoje zbor. In to podoben tistemu, kot ga poslušalci v deželah in na celinah, kjer prevladujejo germanskih, slovanski ali drugi jeziki, pomnimo iz mega hita All Night Long, ki ga je v našo zavest lansiral ameriški pop-soul mega zvezdnik Lionel Richie. In to že leta 1983. Tega ne omenjam kar tako. Čas je že bil, da mlajša ameriška pop superzvezdnica latinskega rodu izstreli song, ki bo veljal za pošteno posvetilo hispano kulturi. S popevko Don’t Go Yet se Camilo Cabello premišljeno postavlja na tržno izjemno donosno slogovno križišče. Na primer, Jennifer Lopez je le petega zaporednega od svojih osmih albumov zapela v španščini, toda na delu Como Ama una Mujer (2007) sledi tradicionalnih latinskih ritmov skorajda ni. In to kljub temu, da je soavtor vseh skladb na omenjenem albumu Marc Anthony, nekdanji soprog Lopezove, sicer pa zvezdnik, ki velja za daleč najbolj uspešnega salsa glasbenika vseh časov. Tako ali tako pa ima J-Lo kot Newyorčanka portoriškega porekla v primerjavi s 24-letno Camilo Cabello, ki je iz Miamija, rojena pa je na Kubi, v zavesti za špansko govorečih prazaprav neznaten simbolni in v tem oziru tudi skromnejši komercialni domet. Cabelljeva s svojo novo uspešnico de facto nadaljuje tam, kjer je karierni zenit doživela Gloria Estefan. Spomnim, Estefanova je bila na začetku devetdesetih let med najbolj popularnimi glasbenicami na svetu, v čast njeni – tudi globalni – slavi pa je bila ustanovljena nova kategorija med najbolj prestižnimi glasbenimi nagradami grammy. Kakor koli. Izvrsten je tudi videospot za Don’t Go Yet. Njegova vsebina sovpada z naslovom tretjega solističnega albuma priljubljene Camile, ta se bo imenoval Familia, slavil pa koronski čas, ki smo ga bolj kot kadar koli prej lahko izrabili za uživaštva v družbi domačih.      

Ocena: 4