Lego elipsa Faye Webster in Lila Yachtyja se krivi vse bolj

BLEACHERS - Tiny Moves

Ironično ima Jack Antonoff, newyorški pisec songov in producent, največ težav tiste resnično dobre, najbolje najboljše songe prihraniti zase oziroma za svoje zasedbe. Antonoffa ves svet pozna kot ključnega avtorja in zvočnega kreatorja pri mastadonsko uspešnih albumih Taylor Swift, Lane Del Rey, Florence & The Machine in še marsikoga drugega. Občutno manj pa sta znani njegovi (nekdanji) zasedbi Steel Train in Fun. Enako velja za Bleachers. Tiny Moves je v tem smislu nova svetla, dobrodošla izjema. Song odlikuje sila prijetna ritmika, melodija z dinamično (več)glasno gradacijo vred zveni prijazno in mično. Romantična plesna vizualija tudi ni odveč. Upajmo, da bo tudi celoten prihajajoči četrti album Bleachers podobno neposreden in zvedav.

Ocena: 4

FAYE WEBSTER ft. LIL YACHTY - Lego Ring

Faye Webster zastopa indie-folk ali alt-country krilo, Lil Yachty slovi kot trap šampijon. V Lego obsegu sta se, oba iz Atlante, znašla zaradi kreativnega nemira. Reklo bi se tudi, da zaradi zaspane, preveč premočerne poetike na eni ter že malce dolgočasne in maldane že moteče tipske izpovedne formule na drugi strani. Prvo velja, kakopak za Websterjevo, drugo za Yachtyja. Pri čemer je raper lastno hiphop leglo točno pred letom nagradil z ikonsko klofuto, saj je njegov album Let's Start Here (Začnimo tu) vse prej kot hiphopaški. Progresivni in dosledno psihadelični art-pop-rock je očitno zdrami Webstrovo, in to do te mere, da je someščanu preprosto predlagala Let's Continue Here (Nadaljuj/mo tu). Na vrtoglavi komercialni uspeh ali pa vsaj na takojšen vpis songa Lego Ring med največje dosežke ameriškega songopisja zaenkrat sicer še ne bi stavil vsega premoženja. Bi pa glasbenikoma močno priporočil nadgradnjo teh čudaških izpovednih vpogljivosti, publiki pa priporočil, da drzna glasbenika ne izpusti z radarja. Tyler, The Creator in ostali dobrikavi fanatiki iz tega najbolj odštekanega, eksperimentalnega ustvarjalnega brega svojega brata Yachtyja že trepljajo, saj jim je našel novo sestro. Zainteresiranim v nadaljnji študij priporočam katalog ameriške neodvisne glasbene založbe Secretly Canadian.

Ocena: 4

OSMI OKTOBER ft. NACE KOGEJ - Rojen za to

Na plano je stopil Osmi oktober. Solistični projekt Luke Čibeja, bobnarja in vodje idrijskega art-pop-rock kolektiva Divje jezero. Čibeja se s prvopredstavljenim osmooktoberskim songom - v rahlem nasprotju z opusom Divjega jezera - bolj sproščeno zanaša v soul pop. Pri tem mu je kot prvi v kolaboracijo vskočil Nace Kogej, zaznavno prepričljiv vokalist, še prej pa uveljavljeni saksofonist. Bolj kompleksna pop struktura učinkuje zadovoljivo, k temu pripomore tudi umetelno besedilo. Aranžma je sorazmerno bogat. Kar pa poslušalsko pozornost ne zdrami zadostno, pa je značaj celotne zvočne slike. V tem prekatu bi morala biti ločnica med Osmim oktobrom in Divjim jezerom bržčas precej, precej bolj poudarjena. Detajl, ki oba glasbena pogona slika kot preveč sorodna, je ravno zvok pihalne sekcije. Toliko bolj, ker so partiture namenjene pozavnistu in saksofonistu, ponovim, povsem zgledne, toda le-te so izvedbeno preveč suhe. Mogoče pa na račun songa Rojen za to docela prerojen, torej z bolj, špekuliram, mastnim, z bolj dodelanim, z bolj obteženim zvokom v prihodnje vzvalovi Divje jezero.

Ocena: 3,5

MUMFORD SONS ft. PHARRELL WILLIAMS - Good People

Tole je gotovo eno najbolj nenavadnih glasbenih sodelovanj v zadnjem obdobju; obenem to nikakor ni posebej posrečeno. Z namenom uprizoriti nekonvencionalno modno revijo, je slavni ameriški hiphop in pop zvezdnik najel skrajno konvencionalne londonske folk-pop godce Mumford And Sons. S čutno mešanico plemenskega ritma in zadržane melodije je ustvaril nekaj, kar ni ne tič, ne miš. Good People je po svoje vpadljiv, bolj kot ne zgolj zaradi kadrovske kombinacije, po drugi plati pa vključno z naslovom, kot da song občestvu dopoveduje, saj nisem hotel preveč motiti, tj. izstopati, vsi ste dobri, povprečni, naši. Prav v tej postavki odkrivam tržno premiso, ki jo je zapopadla Williamsova naročnica, to je prestižna pariška blagovna znamka Louis Vuitton. Nenazadnje pa. Vse bi bilo vsaj pogojno še ok, če bi le nova kolekcija LV vključevala m od mode. Williams je slab, zelo slab oblikovalcev oblek in dodatkov (pustimo ob strani capljanje v stilu, če je Kanye West lahko, bom dizajner še sam), zato si je dovolil dvojno napako: sranju z modne piste je pristavil podobno profano in neinspirativno glasbeno spremljavo. Namreč, Good People je v bistvu največje sranje, ki si ga je nadarjen in (nekoč vizionarski) glasbenik do zdaj upal predstaviti javnosti.

Ocena: 1,5