Latino-raperski mega zvezdnik potrjeno občuduje Luko Dončića

BAD BUNNY - Nadie Sabe Lo Que Va A Pasar Mañana

Ko se latino raper zaroti proti lastni podobi, je problem lahko večkraten. Portoriški raper in pevec Bad Bunny se na svežem albumu, svojem petem, znova predstavlja (bolj) kot raper. Čeravno je seciranje organskega prepleta vokalnih stilov v glasbi, ki izvira iz hispano bazena, sploh iz južne in srednje Amerike, od nekdaj skrajno delikatno početje. Klubske seranade z obilo vzklikanj, zložene na mid-tempo pospešenem reggaetonskem zibanju, ki so prevladovale na Bunnyjevi lanski izdaji Un Verano Sin Ti, so zdaj spet pretežno latin-trap, to pomeni neskočna raperska žvečenja in/ali raperski kriki. Nesreča je ta, da je Bad Bunny kot raper prepogosto popolnoma nemogoč. Že njegova dikcija prehitro spomni na moža, ki s sabo tovori najmanj 50 kilogramov odvečne visceralne maščobe. Kot je zlahka opaziti, je Bunny tudi kot igralec absoluten anti-talent. Če le pogledamo njegovo nerodno korakanje proti vratom krasnega Royce-Rollsovega cabrio starodobnika (31. sekunda videa za singlico Where She Goes), je naenkrat sumljiva celo obča fizična motorika sicer postavnega pistoljerosa. A vendar. Album Nadie Sabe Lo Que Va A Pasar Mañana je v resnici zelo pogumen songovski sklop, ki ga je Bad Bunny dodal svoji poblaznjeno donosni diskografiji. Model brez ovinkarjenj izhaja iz pozicije, da lahko počne, kar ga je volja. Enako velja, seveda, tudi na celotno pripovednost na pričujočem 21-kratnem songovskem zalogaju. Najbrž je nekolikanj drugače, ko priljubljeni Benito Antonio Martinez Ocasio dvori Kendall Jenner. Po poročanju zaupnih virov naj bi bil pesjan (hahaha, naj mi oprosti) uspešen tudi pri tem. Nenazadnje pa je Bunnyjeva odločitev, da svojo diskografsko igro nadaljuje po načelu all-in oziroma da svojo globalno priljubljenosti skrajno drzno vnovič postavi na kocko, vsekakor pohvalna in skrivnostna obenem. Astro mistični song Vou 787 vključuje esenco Madonninega evergreena Vogue. S peščico podobnih zamahov  se pričujoče delo po zvočnem videzu močno približa zadnjemu albumu atlantskega raperja Travisa Scotta (Utopia). Pri čemer je v to primerjavo zajeta tudi idejno dokaj skromna produkcija. Drill, natančneje jesrey-club-drill in nekaj malega pronicljive house termike (No Me Queiro Casar), veliko t. i. miami bassa – vsi ti mikro žanri skupaj tvorijo levi delež celotne ritmike, pri čemer ta nikoli ni prehitra, kaj šele nevrotična v angleškem pomenu besede. Tako sonika, ki jo Bad Bunny razvija, ali pač jedka skozi celotno trajanje albuma mestoma vseeno močno zateži. A to nikakor ne velja za celotnih 81 in nekaj minut muzike, kolikor jih Portoričan ponuja tokrat. Indeksirana ali časovna sredica Portoričanove sveže albumske predstave je še kar znosna do prijetna poslušalska izkušnja. Če pa ste traperski naraciji naklonjeni, pa kombinacija Nadie Sabe Lo Que Va A Pasar Mañana ter že omenjene Scottove aktualnosti in še novega albuma Kanadčana Drakea (For All The Dogs) brez posebnih dodatkov zlahka privede do prepričljivega in sila uživaškega miksa. Bad Bunny je v verzih sorazmerno puščoben, kar pomeni, da avtor nikakor ne dosega zabavnosti, značilne za Draka. Je pa občutno bolj poskočen od Travisa Scotta. Kaj kdo srka, vdihava ali po čem kdo od omenjenih treh zvezdnikov smrka in kiha, pa naj si razlaga vsak sam. Začetek pesem Los Pits pogojno spomnim celo na italjanskega drill-canzionera Shivo, čeprav Bunny proti koncu taistega napeva povsem podvja, a se tik pred koncem poeme presenetljivo zateče kar k melanholiji Drakovega tipa. Bi- ali tripolarnost sije tudi iz večstavčnega Baticano. Peščica dissev ali okrcanj raperskih kolegov/konkurentov, delno tudi priljubljenega J Balwina, prav tako ne manjka. Zato pa raper skrbno ohranja bro-mance z Bryantom Myersom. Njun skupni nastop v lahkotni baladi(ci) Seda izzveni še kar zabavno. 

Karibski hip hop velikan še veliko prej cvili, da "če bi bil ženska, bi bil Madonna ali pa Rihanna", začetno pa kar sistemsko negira oznake, da je reggaetoner oziroma traper, pač pa skromno sklepa, da je največja glasbena zvezda na planetu. 

In še. Bad Bunny, ti-a-veš-da-res, v energičnem duetu z Eladiom Carrionom, to je v komadu Thunder Lightning ob naštevanju "Benji, Franklin, Aston Martin ..." doda celo "Luka" in takoj zatem izreče še "Spalding" – slednje povsem realistično namiguje, da je Bad Bunny s tem mislil na našega Luko Dončića. Sledijo sicer še omembe "Messi, hat-trick, Lambo, Urus, Nas, Illmatic" itd. Opa, bato! 

Album Nadie Sabe Lo Que Va A Pasar Mañana edinstvenemu Bad Bunnyju najbrž ne bo pomagal sesuti njegov lastni steamovski svetovni rekord. Tega do nadaljnjega še vedno drži raperjev lanskega maja izdani album. Ni pa nobenega dvoma, da Benito ne bo ostal med liki, okrog katerih se nezadržno gosti tisto, čemur že zdaj lahko pravimo splošni glasbeni okus prihodnosti. 

Ocena: 4