Lana Del Rey divja z izdajanjem albumov, ki pa so ritmično vedno bolj zavrti

LANA DEL REY – Blue Banisters 

Je pri Lani Del Rey kaj novega? Ne prav veliko, se zdi. Nov je njen osmi album, ki pa kljub napovedim ni izšel že tri mesece za svojim predhodnikom. Interval med Laninima zadnjima dvema velikima izdajama je zdaj potrjeno šest mesecev, kar se vseeno sliši nekolikanj bolj razsodno, čeprav je ta časovna nuja v normalnem diskografskem svetu kaj hitro označena kot divje prehitevanje. Paradoksalno je, da ni niti v svežnju Blue Banister prav nič novega ali neznanega. Kraljica otožnih in vznesenih pop napevov prav take niza tudi na najnovejši plošči. Ob poslušanju bo vsakdo postal zamišljen, zasanjan, zagledan predse, prežet z nostalgijo, nemara celo utrujen ali pa le hvaležen, da je novo ploščo Del Reyeve izbral ravno na turoben deževen dan. Vsi ti songi kalifornijske baročne popevkarice niti niso novi, saj bo bili povečini posneti na seansah, ki so privedle do predstavitve že omenjenega albuma Chemtrails over the Country Club (2021). Te studijske akcije pa so se vrstile že pred letom ali celo dvema. A če posamezne melodije petnajsterca skladb na Blue Banister natančneje primerjamo z do zdaj znanim opusom 36-letne pevke in avtorice, ki je odrasla v New Yorku, ugotovimo, da se njen artizem že zelo očitno nagiba k sodobni različici ameriškega šansona. V tem oziru pa Lani Del Rey, še zlasti njeni poeziji, do želenega cilja manjka še veliko. Za zdaj verzi del Reyeve odsevajo le impresije, med katerimi je vsaka druga ali tretja zelo poenostavljeno navdušenje nad lepim, toplim, prijaznim ipd. In tudi to spoznanje se uvršča v rubriko "Pri Lani nič posebej novega". Najboljša pesem na albumu je tista s pomenljivim naslovom Dealer. Za posebne, res posebne priložnosti.   

Ocena: 2,5