Emkej: 'Lajf' niso samo mavrice, samorogi in Instagram!

Očitno si na zadnjem albumu Probaj razumet, morda še bolj kot poprej zaplul v vode popolne pozitive s komadi Verjemi, Prava mera, Probaj razumet?

Kaj pa vem, iskreno – meni se zdi, da je pač smisel "lajfa" ravno to ravnovesje med dobrimi in slabimi stvarmi. Slabe te lahko ojačajo, naredijo pametnejšega, izklešejo v dobrega človeka, medtem ko pa doživljaš lepe trenutke, najdeš razlog zakaj se boriti, kam iti. Kar se tiče teh komadov, mogoče so res malo bolj pozitivno nastrojeni, je to daleč od popolne pozitive. Niti nočem tega. Zakaj bi lagal? "Lajf" niso samo mavrice, samorogi in Instagram (smeh).

Bob Marley na koncu komada Prava mera pravi, da nima takega (finančnega?) bogastva, da je njegovo bogastvo (večno) življenje. Kako se strinjaš s tem, glede na to, da si ta sample vkomponiral v komad?

Mislim, da če ves čas loviš "keš", ne moreš bit nikoli res srečen. Vedno hočeš več. Kar je pa začaran krog. Sam imam drugačne vrednote v življenju. Kljub temu, da se zavedam, da brez neke finančne varnosti ne gre, mi največ pomeni, da mam svoj ritem, svoj mir, da so ljudje okoli mene srečni in zadovoljni z mano in sami s sabo. Kar se tiče Bob Marleya, imel je prav. "One love forever!" (ena ljubezen za vedno)!

Skratka, priporočaš zmernost, pozitivo, jin in jang, ravnotežje, sproščeno skuliranost … ?

Priporočam, da se ljudje poglobijo v stvari, predvsem vase. Da najdejo, kaj jih osrečuje, kaj sprošča, in kaj navdihuje. Ni nujno, da je to vedno sproščenost, lahko je tudi dober trening. Mislim, da je zelo pomembno ravnotežje na vseh nivojih in da lahko to dosežemo le, če smo umirjeni in racionalni. Priporočam razmišljanje z lastno glavo, saj preveč ljudi sledi umetno ustvarjenim trendom. 

Sporočaš, da je cilj mirnega življenja v povprečnosti ali nakazuješ, da četudi se sveta ne da spremeniti, da lahko človek z neko normalno mero vsega uspešno pluje skozi življenje?

Povprečnost mogoče ni prava beseda. Prej bi rekel, da v zmernosti in da se zavedaš, kaj imaš in znaš v tem uživat. Je pa vprašanje, kaj je za koga normalno. Uspešno se da pluti skozi življenje, če si postavljaš kratkoročne cilje, si vesten, deloven in pošten. Pa srečo moraš imeti. Vsaj malo. Predvsem z ljudmi, ki te obkrožajo.  

Drugačni so komadi Ulice, Ne me jebat, Zavist, Draga država …, v katerih izpostaviš socialno-družbeno-politično bolj kritično noto …

To je verjetno posledica komadov, ki sem jih poslušal čez leta in so mi ostali nekje v podzavesti. Rad imam dobre tekste, ki nekaj povedo, motivirajo, ki dajo misliti. Rad imam družbeno-kritične lirike, malo sem že prestar, da bi repal nebuloze. Čeprav mi je to ponavadi "fajn", ko to počnejo drugi. Politiki so "gamad". Tu nimamo kaj debatirati. Če to ne bi bilo res, bi se kaj spremenilo, pa se ne.

Z Vazzom repata o hokeju, z Burkejem razpredata o "večnozelenem" poslanstvu, z Mrigom pa se zahvaljujeta hip-hopu. Kakšno mnenje imaš o repovskih sodelovanjih?

Ko smo skupaj v studiu, ali pa če to speljemo preko spleta, debatiramo. S tem, ko to počnemo, skupaj rastemo. Samo nekajkrat v življenju, sem sodeloval z nekom, ki ni moj prijatelj, tako da imam do teh ljudi predvsem spoštovanje in sem jim hvaležen, da so si si vzeli čas za moje želje. Če razložim zakaj recimo, pri Drillu in Burketu, sem spoznal, da te trdo delo pripelje kamor hočeš, pa tudi, če nihče v to ne verjame. Oba sta tam, kjer sta, ker enostavno ne nehata pisati. Stokrat sem že povedal, da me je Mrigo nehote naučil, kako biti dober človek in kar se tiče Vazza, on je točno tisto, kar smo vsi mi upali, da bo generacija za nami doprinesla.  

Tebe so prav ta širše ponesla že na začetku solo kariere, ko ste npr. naredili super remiks verzijo Šmorna (Ghet, Mrigo, Nipke, Zlatko, Mirko, Doša, Mito)?

Šmorn je klasika. Takrat smo imeli res srečo, da so se stvari tako poklopile. Šuljo je sproduciral stvar vrhunsko in ljudje so jo pograbili. Je pa res, da smo skoraj vsi odrepali vrhunsko kitico in takrat je to res vžgalo. Ko se spomnim nazaj na ta čas, sem res vesel, da imamo nek tak projekt, na katerega sem lahko še danes ponosen. 

Rdeče oči so precej samoironičen komad, tudi s komentarjem na koncu ... Sicer pa je izšel na "največji hašišarski praznik".... Nam poveš kaj več?

20. april je dan, kjer vsi ljubitelji "zelenja" prižgejo. Zato rečem temu "hašišarski praznik". Kar se tiče novega komada Rdeče oči, je precej retrospektiven. Glasbeno podlago je naredil legenda slovenske hip-hop scene Sunny Sun, za videospot pa sta poskrbela Domen Ožbot in Maja Andlovic. Gre predvsem zato, da večina ljudi misli, da če kadiš, da postaneš bilka in potem nič ne narediš, vendar nismo vsi takšni. Eni postanemo zelo kreativni in imamo super ideje. Saj veš – kako si vzameš, ljudje lahko govorijo o meni kaj hočejo, jaz vem, da je vse stvar samokontrole in fokusa. Zato pa pravim: "Eni so glupi do smrti, živijo mrtvi, mi preveč zvijamo, oni so zviti v trti."

Kako pa gledaš na stare čase, Tekochee Kru, album Velebor, z videospoti si pravzaprav "doktoriral", posnel si kup zanimivih zgodb, naprej stopaš solo (z gostovanji) ali ne izključuješ še kakšnih skupinskih projektov?

Stari časi so vedno dobra opora za naprej. Sam gledam nazaj s ponosom in zadovoljstvom, saj mislim, da smo ustvarili veliko kvalitetnih stvari. Zaenkrat je fokus na promociji albuma Probaj razumet. Kaj bo sledilo nikoli ne vem točno. Rad bi, da naredimo še vsaj eno plato Velebor (Mrigo, Ghet, Mito), če nam bo uspelo, pa je vprašanje. Glede videospotov imam še veliko stvari za povedati in pokazati. Toliko tega je še v meni, ko mora ven in rad bi, da ljudje to doživijo. Menim da, ko ti enkrat forma neha delati težave, lahko res dostaviš sporočilo poslušalcem, pa tudi če ne razumejo vsakega verza in tu sem zdaj. Rad bi, da me razumejo. Da ne repam kar nekaj. Da razmišljam s svojo glavo in da razumem, da vsega ne razumem, če razumete.

Slovenski glasbeniki ste v večini primerov prisiljeni glasbo imeti za hobi, za obstransko dejavnost, ob službi. Kaj Emkej dela, ko ne repa, kaj ti daje kruh?

Trenutno "zvijam" tudi v službi. Delam sušije. Fascinira me japonski pristop do hrane. Vedno mi je bilo zanimivo, zakaj Japonci živijo toliko let. Poleg tega, me to delo sprošča. Zagon mi dajejo zadovoljne stranke, ki se vračajo. Rad delam z ljudmi, čeprav mi kruh nosi tudi, izdelava vsebin za socialna omrežja in montaža videovsebin, kar sem tudi študiral. S punco Ajdo, ustvarjava vsebine za družbena omrežja, da bova lahko enkrat delala zase in bomo lahko živeli svoj ritem, ko bo podmladek. 

Česa si v glasbenem in življenjskem smislu najbolj želiš v bodoče?

Predvsem si želim čimveč nastopati z bendom. Zdi se mi, da je to pot zame, da lahko na tak način še rastem. Rad imam glasbila, učili so me igrati klavir in sam sem se naučil kitarskih osnov. Rad bi, da organizatorji dojamejo, da več denarja res pomeni več muzike. Želim si, da vsi vidijo, koliko potenciala je na založbi Wudisban, da pomagamo še kakemu izvajalcu, ki ni striktno hip-hop. Rad bi, da si ne neham širiti obzorja in da razumem ustvarjanje mlajših generacij. Predvsem pa si želim, da ostane tako, kot je zdaj. Da lahko sam odločam, kaj, kdaj, kje in kako. Želim si kreativne svobode in ustvarjanja z talentiranimi ljudmi. Živeli!