Lačni Franz: Velike živine se vračajo in ljudje jim navdušeno ploskajo

Gre za novo priredbo pesmi Čustveno stanje mlade krave, druge največje slovenske živali. Kakšno je torej njeno stanje po več kot 30 letih od nastanka

Zoran Predin: Pred 30 leti je to bila pesem z najdaljšim naslovom v takratni državi. V pesmi se zgodba o veterinarju magistru Ferdinandu, očetu glavne junakinje, dogaja v hlevu, kjer se isto decembrsko noč rodi še en dojenček. Njeno čustveno stanje se ni spremenilo, ni pa več druga največja slovenska žival, saj naše prve ”velike živine”, kot so takrat imenovali vplivne politike, ni več.

Pravite, da "pesem na zafrkantski način poje o odraščanju v nepopolni družinski skupnosti v času veselega decembra" – je torej socialno-aktualna decembrska pesem? Imate "žarek upanja" – po čem?

Zoran Predin: Današnjo akustično verzijo sem poimenoval Žarek upanja, ker ga v teh težkih in temačnih časih, krvavo potrebujemo. Zgodovina se ponavlja v svoji najslabši podobi. Velike živine se vračajo in ljudje jim navdušeno ploskajo.

Ste, glede na tematiko pesmi, v vseh teh letih, nanjo dobili kakšen odziv slovenskih govedorejcev ali veterinarjev?

Zoran Predin: Ne še. Ampak, ker sem dočakal nastop za vaterpoliste, je tudi nastop na kongresu veterinarjev samo vprašanje časa.

Na albumu Nova nebesa ste zbrali nekatere svoje največje uspešnice in jih dali v akustično preobleko. Kako jih je igrati pred sedečim občinstvom?

Zoran Predin: Pozornost publike je večja in besedila pridejo bolj do izraza. Znane pesmi se predstavijo v drugačnih barvah, nekatere se vrnejo v zibelko in se ob akustični kitari in klavirju predstavijo v izvorni obliki, brez električnega aranžmaja. Sedeče občinstvo je bolj dojemljivo za humor in prenesene pomene. Ampak to ne pomeni, da ne maram električnega grmenja, ki je namenjeno stoječi publiki. 

Pesmi ste oblekli v blues, swing, reagge in rock, jih zdaj doživljate morda kaj drugače kot pred desetletji?

Zoran Predin: Večina besedil je brezčasno aktualnih, glasba pa si ne postavlja mej. Dobre pesmi premagujejo generacijske meje. Kvaliteta je vedno moderna. Rad imam različne žanre. Edino narodnozabavne glasbe se, zaradi velikanskega uspeha šaljive Lidije, ki je bila pri vojakih, ne upam lotiti. Bojim se, da bi bil preveč uspešen.

Videospot se začne v slogu Vojne zvezd, v njem pa je veliko zgodovinsko-umetniških referenc, sicer pa je zanimivo animiran. Če prav razumem, ga je režiral Rudi Uran, kako je prišlo do sodelovanja in kako ste zadovoljni z izdelkom?

Zoran Predin: Z Rudijem Uranom sodelujeva že dolgo vrsto let. Dobro se poznava, zato ne potrebujeva veliko besed. Ker je sorodna duša s smislom za humor, je takoj podoživel moj scenarij in ga po ”montypytonovsko” vizualiziral. Videospot Žarek upanja tudi po petem ogledu ne izda vseh svojih skrivnosti.

Kakšni so načrti Lačnega Franza za veseli december (in želje) za 2019?

Zoran Predin: Decembra bomo dokončali dve novi skladbi in ju januarja objavili v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naslednje leto praznujem 40. letnico svoje glasbene kariere, ki se je začela z ustanovitvijo Lačnega Franza. Izvedli bomo velike koncerte po glavnih in večjih mestih celotne regije, najprej 7. marca v Lisinkem v Zagrebu in potem še 10. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Konec aprila se opravljamo v ZDA, na mini turnejo, v New York, Toronto in Chicago. Z režiserjem Slobodanom Maksimovićem pravkar končujeva scenarij za celovečerni dokumentarni film z delovnim naslovom Praslovan. Naslednje leto bo zelo veselo. Zdravja in ljubezni vsem!