'Kriči zame, Zagreeeb, kriči zame, Hrvaškaaa!!!'

Samo še nekaj tednov loči Brucea Dickinsona, da bo naložil 66. pomladi na svoja pleča, njegovo življenje pa je vse prej kot dolgočasno. Od konca 70. let, ko je nekaj časa deloval v zasedbi Samson, je njegovo ime in predvsem glas prišlo najbolj do izraza in tudi svetovne slave, ko se je leta 1982 pridružil zasebi Iron Maiden, ko so tudi izdali prebojni album The Number of the Beast.

A Dickinson je še za časa z Maidni izdal samostojni prvenec Tattooed Millionaire (1990), na katerem je sodeloval tudi bodoči kitarist Janick Gers, ki je v matični zasedbi zamenjal Adriana Smitha. Bodoča kolega pa sta sodelovala tudi pri pesmi Bring Your Daughter... to the Slaughter, ki se je znašla na "soundtracku" za peti film Nočna mora v ulici Brestov s slovitim negativcem Freddyjem Kruegerjem.

Dickinson je nato v letih, ko ni bil v Iron Maiden (1993-1999) nanizal kar štiri samostojne albume, Balls to Picasso (1994), Skunkworks (1996), Accident of Birth (1997) in The Chemical Wedding (1998). Številni Slovenci in Slovenke, ki s(m)o ga lani videli marca z orkestrom Jona Lorda v Cankarjevem domu in potem konec maja z Iron Maiden v Stožicah, najbrž tudi tokrat niso izpustili priložnosti, ko je Bruce prišel v (na srečo) odprto prizorišče Hala, na obrobju Zagreba, sredi asfalta in betona. Tokrat je predstavljal svoj sedmi samostojni album, 1. marca letos izdani The Mandrake Project.

Dickinson je tako izdal prvo ploščo po skoraj dveh desetletjih od prejšnje, Tyranny of Souls, album pa je pospremilo tudi dvanajst stipovskih zvezkov po njegovi lastni zgodbi, ki govori o "temačnih spletkah moči, zlorabi in boju za identiteto, s katerimi se bori znanstvenik in okultni genij."

Po zanimivem NLP vesoljskem uvodu je koncert točno ob 21. uri pričel s pesmijo Accident of Birth z istoimenskega albuma iz leta 1997, sicer pa z novega albuma predstavil vse tri single Afterglow of Ragnarok, Rain on the Graves in Ressurection Men. Na veselje mnogih je postregel tudi s starimi favoriti Laughing in the Hiding Bush, Tears of the Dragon ter The Chemical Wedding. Uradni del je zaključil s Frankenstein (priredbo The Edgar Winter Group) ter pesmima The Alchemist in Road to Hell.

"Kriči zame, Zagreeeb!!!" in "kriči zame, Hrvaškaaa!!!" sta bila seveda tradicionalna krika pričujočega večera, sicer pa je bil Dickinson (menda) nekoliko natakjen, ker so mu odpovedali letalski let in so morali v hrvaško prestolnico priti z minibusom, a takoj zraven primaknil zgodbo o tem, kako jih na veliko koncertih spremlja oboževalka iz Helsinkov, ki je prav tako prišla v Zagreb z avtobusom.

V dodatku je z odlično spremljevalno zasedbo, v kateri so izvrstna basistka Tanya O'Callaghan, kitarist Chris Declercq, Dave Moreno na bobnih in Mistheria na klaviaturah, ponudil še pesmi Navigate the Seas of the Sun, Book of Thel in The Tower, s katerimi so zaokrožili okoli 100-minutni nastop. "Vzelo nam je preklemano veliko časa, da smo prišli sem, a se je splačalo, ste je**no čudoviti," je proti koncu koncerta dejal Dickinson, s čimer se ne bi morali bolj strinjati, saj so se celo tisti, ki imajo njegovo samostojno kariero dobro naštudirano, strinjali, da je ponudil odličen nastop in izvedel vrhunski prerez pesmi iz zadnjih 35 let samostojne kariere.