Zaključni koncert 7. Zimskega festivala, ki bo 23. februarja v Slovenski filharmoniji, bo sklenil nastop Slovenskega mladinskega orkestra pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, na odru pa se ji bo v vlogi solista pridružil nadobudni mladi violinist Rok Zaletel Černoš. To bo njuno prvo sodelovanje, ki se ga oba veselita, skupne točke pa najdeta predvsem v načinu razmišljanja in želji, da bo koncert na koncu uspešen.

Sta del mlade generacije klasičnih glasbenikov v Sloveniji. Kako mladi gledate na zapuščino, ki vam jo prepuščajo starejši in kakšna je vajina vizija za prihodnost?

Živa: Prejšnje generacije so imele predvsem neskončno možnosti sodelovanj in potovanj na vse konce in kraje sveta, kar je za glasbenika in slehernega umetnika nujno. Zaradi sodelovanj, mreženj, vezi in razmeroma dolgega obdobja miru ter blagostanja vsaj na našem koncu sveta je nastala močna in umetniško polna glasbena krajina, zapuščina, ki bo hranila in plemenitila mnoge mlajše umetnike. Nisem pa prepričana, da bo svet odprt in brezskrben v naslednjih letih oziroma desetletjih. Vojne in razslojevanje ljudi, ščuvanje in širjenje sovraštva, revščina in obup na raznih koncih pač niso spodbudni. Kjer ni blagostanja in miru med ljudmi, tam se umetniki veliko težje sprostijo in predajo kreativnemu navdihu. Izražanje in komentiranje stanja praznega duha in katastrof skozi umetnost pa ni na dolgi rok, bi rekla.

Rok: Želim si, da bi v Sloveniji več pozornosti namenili razvoju mlajših generacij, saj imamo izjemno talentirane glasbenike in umetnike, ki jih ne spodbujamo dovolj. Prav tako kot imamo fenomenalne športnike, imamo tudi umetnike. Samo pri umetnosti ne moremo objektivno izmeriti, kako uspešen je nekdo in raje ostanemo skromni. Zato mlajše generacije živijo v nekem svojem svetu, zmedeni, brez jasne vizije za prihodnost. Želim si jim pokazati različne poti in možnosti, ki obstajajo v našem svetu.

Februarja se bosta skupaj predstavila na zaključnem koncertu 7. Zimskega festivala Ljubljana. Kako bi opisala vajino sodelovanje in pričakovanja, ki sta jih in jih še imata drug do drugega v vlogi dirigentke in solista?

Živa: Sodelovanja se zelo veselim. Najprej zaradi Roka, ki je izjemen mlad človek in seveda tudi violinist z jasnimi cilji. Povezuje naju močno skupno razmišljanje o veliko življenjskih stvareh, kar bova gotovo lahko uporabila v snovanju interpretacije njegovega violinskega koncerta. Še to naj dodam, da je koncert Henryka Wieniavskega, ki ga bo izvajal, redkost na naših odrih. Je pa prelepa glasba, polna virtuoznih trenutkov, namenjenih solo violini, torej Roku, in briljantnega orkestrskega zvoka.

Rok: Živa je odlična dirigentka in veselim se sodelovanja z njo. Čeprav skupaj še nisva nastopala, mi je bilo takoj všeč, da jo zanimajo nove ideje, tako glede programa, ki ga imava, kot tudi interesa in vizije za napredek na področju kulture z mlajšimi generacijami – pri nas in v povezavi s tujino. Mislim, da se bova tudi na odru dobro ujela in naredila odličen koncert.

Oba sta zelo uspešna, kljub mladim letom. Razmišljata kdaj, da bi svojo kariero nadaljevala zunaj slovenskih meja? Kam bi šla, če bi se vama odprla vrata v tujini?  

Živa: To vprašanje je bolj za Roka. Jaz lahko odgovorim, da je tujina tudi moj trg. Povsod. Slovenija izraža dobrodošlico mnogim umetnikom, tudi domačim, a je vseeno premajhna za dolgoročno uspešno delovanje in napredovanje. Se pa vsi radi vračamo v domovino in osebno želim svoje znanje in izkušnje čim bolj razširiti na mlade umetnike, ki prihajajo za mano. Njihov svet bo popolnoma drugačen in bo dal manj priložnosti za brezskrbno ustvarjanje. Morali bodo biti hitrejši in okretnejši, tako v željah kot ciljih, in prilagodljivi. Tujina ti da drugačno perspektivo razumevanja domovine in kar je vsaj zame najbolj inspirativno, da ti odprtost uma in širino. Tudi s tem, da si tam zunaj lahko skrit v množici in popolnoma svoboden.

Rok: Trenutno sem se vrnil v Ljubljano, kjer nadaljujem magistrski študij pri prof. Vasiliju Meljnikovu. Vedno se rad vrnem v Ljubljano, saj je moj dom. V vseh naših dvoranah, čeprav jih nimamo veliko, sem že večkrat igral in se počutim zelo dobro. Na Dunaju ne mislim ostati, čeprav je lepo mesto. Zadnjih pet let sem študiral tam in še vedno se vračam za različne projekte, solistično in tudi kot del orkestra dunajskih simfonikov. Drugače je moj cilj solistično nastopati v dvoranah po vsem svetu, vendar mislim, da se bom na koncu po nekem času vedno vrnil v Ljubljano, tudi če bom več let preživel v tujini.

Odpirajo se vama razne možnosti in priložnosti. Kaj bi si želela, da je vajin naslednji korak v karieri? S kom bi sodelovala, če bi bile možnosti neomejene?

Živa: To je krasno vprašanje. V prihodnosti želim sodelovati s točno takimi umetniki, kot je Rok. Odprtimi za sodelovanje, odprte glave, vseh generacij in željnimi novih stvari. Tudi če so že dosegli vse, kar se doseči da ali je predstavljivo. V umetnosti me zanima vračanje na začetke in gradnja nemogočega iz najmanj obetavnega. Gre za preseganje zmožnosti in zanima me sodelovanje z umetniki, ki meje klasične umetniške glasbe vztrajno preizkušajo in napenjajo. Pa tudi ne le s klasičnimi glasbeniki ali umetniki. Tudi temi, ki se gibljejo znotraj zabavnejših žanrov, in tudi ti niso nujno manj zahtevni.

Rok: Zame je naslednji korak iskanje priložnosti recitalov in koncertov za naslednjo sezono, kajti želim si redno nastopati in 'živeti' od solističnega udejstvovanja, ker za zdaj še ne, nisem pa daleč. V orkestru se ne počutim najbolje, rad pa bi učil, po določenem času in izkušnjah koncertne kariere.

Klasična glasba nima tako širokega kroga občinstva, kot ga imajo popularne zvrsti. Kaj vaju je zadržalo v teh vodah? Kaj poslušata, ko se gresta zabavat s prijatelji ali se vozita v avtomobilu?

Živa: Klasična glasba ima po mojem mnenju zelo širok krog poslušalcev. Je pa res, da je to kot nekakšna mantra, da je klasična glasba nišna. Odvisno, kje. Zavedati se je treba, da je večina poslušalcev popularnejših zvrsti še vedno obkrožena z umetniško glasbo. Je v reklamah, filmih, semplih itn. Drugače pa z zabavo ni nič narobe. Jaz recimo ne poslušam samo klasične glasbe. Vse sorte me zanima, od avtorjev, kot sta Vazz in Masayah, Tekochee Kru, Leopold I., zelo me zanima, kaj in kako delajo s teksti mlajši avtorji, eni so prav genialni, Bjork spremljam že zelo dolgo časa, ona je sijajno inspirativna, zanima me, kako dela Vlado Kreslin, da vedno znova uspešno preobrača svoje skladbe in je pri tem izjemen, Matija Krečič je mlad skladatelj in aranžer, on dela zelo subtilno, moja ušesa so odprta za marsikaj, tudi jazz in druge zvrsti. Profesionalno seveda spremljam sodobne skladatelje in interprete klasične glasbe, ki se vedno znova z največjo skrbnostjo posvečajo že velikokrat preigrani glasbi. Zanima me svežina in predsvem to, kaj je možno z različnimi zasedbami. Ob vsem tem pa se vselej najlaže najdem v tišini ali zvokih narave. Ti so tudi svojevrstna simfonija. Ali opera, kakor kdaj.

Rok: Rad poslušam najrazličnejše zvrsti glasbe. Tudi igral sem vse od pop skladb, do rock koncerta z bandom, crossover itd. Če sem iskren, ko sem bil mlajši, star nekje 14 ali 15 let, nisem poslušal veliko klasične glasbe. Rad sem igral violino, všeč so mi bili zvok in funkcije instrumenta, ampak sem hvaležen, da sem bil preko tega predstavljen 'klasični' glasbi, v narekovajih zato, ker je to vsa glasba skozi zgodovino, znotraj katere so najrazličnejši stili skladateljev, obdobja in 'zvrsti' ... Koncert, ki ga bova imela z Živo, bo zelo zanimiv tudi publiki, ki ne hodi redno na koncerte. Na sporedu bo med drugim koncert H. Wieniawskega, ki je bil sam izjemen solist in zvezda tistega časa, z virtuoznim stilom, ki mu obenem ne manjka šarma in lepih melodij. Ker je zelo težek, se ga redko igra, vendar je fenomenalen in zelo atraktiven za publiko.

Koliko časa dnevno posvetita glasbi in kaj počneta v prostem času, ko potrebujeta odklop od dela in morda celo glasbe?

Živa: Nisem prepričana, da preživljam prosti čas tako kot ostali ljudje. Tudi se ne odločam, da bom v nekem trenutku imela prosti čas. Se mi zdi, da moja glava ves čas nekaj melje, načrtuje, premišljuje, a v tem tudi uživa. Bi rekla, da meni še na morju na čolnu nekaj preigrava v mislih. In na snegu deskam v ritmu, s tem se prav zabavam, da švigam na svoji deski skozi sneg v nekem vzorcu. Odklop od glasbe je le tišina, pa še v njej želim nekaj slišati, zato ves čas poslušam.

Rok: Trenutno imam veliko dela, poleg vadenja sem tudi sam svoj manager, promocija, tajnik, glasbeni producent in še marsikaj. Ker je to samotno delo, se ob prostem času rad družim z bližnjimi.