Koala Voice: Načrti za 2019? Vse krat dva!

Že na začetku smo vedeli, da Woo Horsie ne bo običajna plata, ker to v "normalnem svetu" ni naslednji logični korak za bend, kot smo mi. In takoj ko nam je bilo jasno, da je to drugačen projekt, smo se ga tako tudi lotili. Stvari so se nekako odvile same od sebe in točno tako, kot so se morale.

Pravite, da je šlo za "gverilo, da se življenja ne jemlje preveč resno", pa vam to uspeva tako v glasbi kot v resničnem življenju in odnosu do njega?

V glasbi mogoče, v življenju pa bolj ne (smeh). Zdi se nam, da si ljudje radi zakompliciramo svoja življenja in hitro postanemo črnogledi nase in na svet. Zato je Woo Horsie pravzaprav opomnik tako za nas kot za poslušalce.

Gre torej za "projekt s punk odnosom in pop prizvokom", koliko je k temu pripomogel Jure Vlahović, ki skrbi za vaš "živi zvok", in koliko drugačna je bila ta izkušnja kot z Dantonom Suppleom, ki je produciral ploščo Wolkenfabrik?

Jure je bil idealna izbira za dotični projekt. Razlika je bila predvsem v tem, da smo si z njim že zelo domači, čeprav smo tudi z Dantonom razvili zelo kul odnos. Na kratko – stvari ni bilo treba razlagat na dolgo in široko. Jure je takoj "zaštekal" celotno idejo in mi smo se med snemanjem prepustili, ker smo vedeli, da bo zvok "štimal".

Zvok se zdi tipično "koalovski", četudi v prvi vrsti v miksu izstopajo kitare ter bobni, vokal in bas pa sta potopljena nekam globlje...?

Zvok je najbrž največji približek zvoku v živo. Oziroma, Woo Horsie je "live" plošča.

Na naslovnici je konjiček "pinata", iz katerega letijo bonbončki, tako nekako kot so najbrž letele tudi ideje in nove pesmi, ki ste jih zbrali na albumu?

Ideja za ovitek izvira predvsem iz te mešanice igrivosti in resnosti. Temno ozadje in razmršeni lasje naj bi sporočali nek punk odnos, medtem ko roza pinjata z bonbončki neko popoidnost. Mogoče lahko pinjato vzmemo za prispodobo na način, da so pesmi bile prisotne že zelo dolgo (I used to smell nice smo v bistvu igrali že na našem prvem "špilu") a so ostale skrite, dokler nismo sedaj odprli pinjate in jih pokazali svetu.

Kakšna je rdeča nit komadov, zdi se, kot bi opisali nov dan (Early Bird), nato greste preko higienskega minimuma (I used to smell nice, Touch, Daily Towel Motion), nato se poigrate z Dumdidada, se odpeljete z avtom (By car), mimo češnje (Funky Cherry), na koncu pa je vse v redu (Ker tu je vse tako lepo) ... ?

Tako. Na koncu je vse lepo.

Kdo pa sta Johnny in Helena, za povrhu pa še Macbeth?

Na koncu koncev smo to vsi.

Helena je vaša prva pesem v srbo-hrvaščini, kako to?

Pri Heleni je gre za fascinacijo nad preprostostjo nekaterih srbohrvaških komadov. Narejen je bil zelo spontano, bolj za zabavo, hkrati pa ima njen tekst kljub preprostosti neko zanimivo noto. Kdo je Helena in kaj hočemo s tem povedati?!

Ste prejemniki "kulturnega evra" Kina Šiške za lansko leto, kaj vam to pomeni in kaj boste z nagrado?

Veseli smo, ker nam bo to omogočilo vložit finance v še daljšo evropsko turnejo, ki smo jo sicer že načrtovali. S tem si bomo lahko privoščili dodatno promocijo, več koncertov, predstavili se bomo lahko širšemu krogu ljudi. Seveda smo tudi hvaležni za razumevanje, zaupanje in podporo slovenske kulturne scene.

Boste album popeljali po Sloveniji in kam?

Za začetek nas konec januarja čaka turneja po Nemčiji. Potem pa predstavitev albuma na domačih tleh. Prvič ga bomo v celoti zaigrali 14. februarja v Orto baru. Še do poletja nas čaka turneja po širšem Balkanu, poleti špili na festivalih doma in po Evropi, jeseni pa daljša, evropska turneja.

Kakšni so novoletni sklepi, želje oz. načrti za 2019?

"Pregurali" smo se eno dobro in zanimivo leto. Od preigravanja Wolkenfrabrik, do Izštekanih, do delovnega poletja s super "špilom" na festivalu INmusic v Zagrebu, do nagrade za naj izvajalca leta, prejema kulturnega evra in izdaje svežega albuma. Načrti za 2019? Vse krat dva!