Ko traper Ezra ponovno iztisne Good Sauce

EZRA – Byebye

Good Sauce, kot je svoj zadnji EP naslovil ljubljanski traper, na vročini izdatno pridobiva na okusu. Pa čeprav Ezrina receptura ni posebej umetelna. Je pa zabavna, in to še kako. Aktualna pripovedna esenca, iztisnjena iz zósa, je precej klasičen romantični kratki stik. Baby mu je stopila na žulj, zato je nakazani Byebye pričakovana posledica. A prehitri definicijski simplifikaciji le ne gre verjeti. Pod mikroskop vzemimo le uvodnih 30 sekund pričujočega songa in pripadajočega mu spota – do trenutka, ko Ezra komaj izstopi iz (še vedno najlepšega) Defenderja. Ritmičnega klobčiča, po katerem v zglednem latino jazz oz. salsa jazzovski maniri trkajo klavirska kladivca, ki so dejansko premišljenost producenta Hyuja. In naprej. Tako močno kontrastne koloristike, ki vlada v filmih Karla Kirrija, tudi ne najdete kar tako. Estetska norma je že zdaj postavljena že zelo visoko. Tema Byebye se kasneje razvija zelo organsko. To nenazadnje dokazuje tudi odzivnost pregovorno trmastega osla. Vsa čast. Za vlogo si nemudoma zasluži balo ovsa. In ni dvomov, da se zdaj že vsi vsaj hihitamo, itak! Vsesplošno pozitivno rezoniranje Ezri pomaga ohranjati prepoznavno nonšalanco, Hyu uživa v moduliranju trapovskih in 2-stepovskih jedkanic, Kirrijevo stripovsko kadriranje spotovskega komplota pa tako le še enkrat več podčrta ugotovitev, da je tripartitivna artistična kolaboracija v celoti uspela. Kvalitetno hud "joke". Takih Ezrinih bo v nadaljevanju še precej. Byebye, see u later.

Ocena: 5

MAISIE PETERS – Run

Produkcijska kombinatorika, na kateri temelji aktualna udarnost angleške starlete, ne preseneča. Korus songa Run je odkrito podprt z ne prav sramežljivo drum'n'bass ritmiko, ljubki glas mlade pevke suvereno sledi prej napadalni melodiji, pravzaprav ključni vzklik ali ponavljanje naslova je prav tako klic bolj kot ne vikinškega značaja – vse, kar sledi, pa je na trenutke še kar ceneno repetiranje vsega spoznanega že tja do 45. sekunde. Zdaj 23-letna Petersova bi bila dandanes že veliko bolj slavna, če njen albumski prvenec ne bi izšel na robu pandemije. Zdaj z drugim albumom The Good Witch – tudi tega je založil Gingerbread Man, izdajateljski pogon Eda Sheerana – in pričujočim hitom Beži! le še malenkostno utrjuje vtis izpred dveh let – ter naposled lahkotno pristaja na vrhu britanske lestvice. Hitra in čista obrtniška zmaga. Nekaj profano čarovniškega privida pa le zato, da ubežimo dolgočasju.

Ocena: 3,5

BARBARA PRAVI ft. EMEL MATHLOUTHI – Lève-toi

Ko gre za avtohtoni šansonjerski protest, potem pseudo-koračniška metrika in stoična vokalna interpretacija ne smeta izostati. Junaški patriji v (za)hvalo in obenem v poduk se, sploh v zadnjih tednih, najprej izpostavi zelo priljubljena pevka, še prej pa igralka Barbara Pravi. Po postavi drobna umetnica je prava Francozinja, vključno s svojim pisanim poreklom. Pravijeva, dejansko Pievic, izvorno pa Pjević, je po očetu Srbkinja in alžirska Židinja, po mami pa prav tako židovskega rodu, le da iz Poljske, ter tudi Iranka. Njen praded je bil znamenit perzijski slikar, kipar in mojster kaligrafije. 30-letni multi-talentitrani ustvarjalki je občutljivost na nemire, nepravičnosti in nespoštljivosti izdatno okrepila družbena klima, v katerih je odraščala, k temu pa so še izdatneje botrovale osebne travme, ki ji jih je nakopalo družinsko nasilje. Poziv Barbare Pravi – v sodelovanju s tunizijsko pevsko zvezdnico Emel Mathlouthi – je jasen, a kljub temu tak, ki ne izziva. Zato naj velja samo: Vstani!

Ocena: 4

VESNA KOVAČ – Slutnja

Permanentno hrepeneč power-pop notranjske pevke in avtorice tudi z novim poskusom sledi šabloni, ki bi ji lahko očitali neučakanost. Kajti skrajšanemu vilinsko-resnobnemu ter zato še kar skrivnostnemu in posledično mikavnemu intru (z dopadljivo vsebnostjo elektronskega zvočnega drobirja) sledi silovit refrenski dvig, ki bi marsikoga lahko celo prestrašil. Poln glas in šolana dikcija celostno bombastiko še močneje oddalji od vsakega milenijskega ali sanjavega pop trenda. Omembe ognja nasproti ledu ter drugih primerljivih simbolnih kontrastov pa Vesnino Slutnjo dokončno in nepovratno usmerijo proti peščici popevkarskih festivalov klasičnega kova, ki so vez z mlajšim občinstvom izgubili že pred desetletji. IG neuporabnost.

Ocena: 2,5