Ko sonce zalezuje Drilla, našega kralja ležernosti

DVSN - Don't Take Your Love 

Duo iz Toronta vsake toliko preseneti. Pa ne zaradi cmerastega soula, ki po produkcijski krepostnosti in harmonskih prepogibih prepogosto, kot da namenoma, ostaja v senci trapa ali, če hočete aristokratskega rapa, s katerim mastno služi njun založnik Drake. Ne, Dvsn ali Divison vsake toliko res izvedeta song, ki je kar naenkrat posebno razodetje. Kot je tudi tale. Nepričakovano organski ritem, ki ni daleč od jazzovsko nastojenega jama, na primer po vzoru Andersona Paaka (in še številnih pred njim), ali pa zaradi obilne vokalne teksture, ki v kakšnem taktu meji celo na new-jack-swingovsko razkošje. Četrti album DVSN z naslovom Working On My Karma ni ravno top-top stvaritev, je pa soliden, to pa.

Ocena: 4

DRILL - Proti soncu 

Spot za šlager in pol sploh ne more izgledati drugače. Vse se zdi zmagovalno, kajti vse je perfektno, zmagovalno. Izolski raperski as je že davno prerasel lokane meje in se praktično že vzpostavil kot nacionalni heroj ali simbol vsakodnevne leženost in odličnega žurerskega vzdušja. Drill ima poleg čvrstega raperskega navdiha tudi neverjetno sposobnostjo skladanja prav takih sorazmerno lahkih in instantno všečnih melodij. S tem pa v svojem ustvarjalnem talonu adute, ki ga, kar si najbrž ne želi, lahko ustoličijo celo kot popevkarja. Drill ima na aktualnem albumu Rojeni da blestimo še enega podobnega z naslovom Po dežju. King-size iz prav vsake perspektive!

Ocena: 5

JOJI - Die For You 

Joji je pravi posebnež. Nekoč slavni youtuber, ki je skrenil na popevkarska pota, je v novem okolju sprva deloval zelo izgubljeno. A vendar zabeležil nore iztržke in poleg nastopaške pridobil še glasbeno slavo. Njegovega fazona začetno ni pokapiral nihče. Kratki ali superkratki komadi, med katerimi niso manjkale tudi silovito eksperimentalne vinjete, je zdaj 30-letni japonski Avstralec ali avstralski Japonec dvakrat zapored strnil v komaj polurna paketka. Tretji album pa bi moral biti čisto resen, končno tak konvencionalno oblikovan. A to se ni zgodilo. Joji vztraja pri svojem konceptu. In za nameček ta njegova nova balada, pa saj so praktično vse Jojijeve kompozicije baladne, sploh ni tako pregrešna. Avtorjev čisto svež album Smithereens je vnovič bolj čuden. Tale napev pa je lep, mehak in kar prebavljiv.

Ocena: 3

MOK - Mp3

Bled se vrača na hiphop karto. Mok ali Maks Pobegajlo bi sicer v lirike lahko strpal občutno več bolj sočnih rim, obenem pa med te strnil več občutij, več vtisov, več zanimivih in intrigantnih povedi, primerjav, pomenskih zasukov ipd. Tako se zdi komad Mp3 dokaj pust ali pa premalo bojevit, premalo ambiciozen. Tudi glasbeno na žalost še ne dosega želene ostrine, saj ne skriva posebej gorečega produkcijskega vložka. Spot, ki mu ga je pomagala ustvariti ekipica pod nadzorom videasta Tima Luznarja ali zadruge Slog, je tudi nekam skromen. Čeravno je opus Slogovcev vse kaj drugačen. Za vzpodbudo naj bo. Po jezeru naj bi iz omenjenih naslovov že plavala nova presenečenja.  

Ocena: 3,5