Ko pop frontwoman ali frontman znanega pop benda sam na rajžo gre

LAUREN MAYBERRY - Vicious Creature

Prvi solistični albumi dolgoletnih vokalistk ali vokalistov uspešnih pop zasedb imajo vrsto primerljivih značilnosti. Tudi Lauren Mayberry, ljubka frontwoman škotskega elektro-pop tria Chvrches, svoj punčkast glasek pohiti razporediti v songe, ki po strukturi niso podobni veliki, proslavljeni večini tistih matične zasedbe. S tem ustvari dvojni učinek. In ta je za razumevanje dela, kot je Vicious Creature, ključen. Načeloma bi morala biti ta predstavitvena taktika pripovedno in produkcijsko izvedena perfektno. Le tako bi si avtorica lahko prislužila čin izjemno kreativne. Pri pevki benda Chvrches gre prvenstveno res za bolj plastičen in manj organski dance-pop. A Mayberryjeva v vsaki drugi albumski enoti zastane pri blagem posnemanju Madonne, pa All Saints, popevka Shame zadiši kot Abba, Anything But Dancing pa po Oasis ipd. Poleg teh oblikovnih nihanj, ki so posledica predvidljive vrnitve h glasbenemu okusu iz t. i. formativnih let oz. njene pubertete, ga Mayberryjeva zavozi tudi z dramaturgijo. Po nežni akustični Oh, Mother sledi pregrob stilistični prevrat, saj smo že v industrijskem hard-coreu Sorry, Etc. Postavitev posameznih pesmi prehitro izda nepremišljenost Mayberryjeve. V drugem delu celote navdahnjena melodičnost albuma skoraj v popolnosti izpari. Zato se je po kaj več znova treba vrniti na začetek Vicious Creature, kjer nas pobožata Something In The Air in Crocodile Tears – ta dva pa sta, šment, zgolj in samo nekakšna b-kopija Chvrches. Krog je tako na silo sklenjen, to že. Dejansko pa to ni krog, pač pa le kaj-ga-je-sploh-treba-bilo obrat za 360 stopinj.

Ocena: 2,5