Ko legendarni Robert Smith škotske Chvrches nauči plavati

CHVRCHES ft. ROBERT SMITH - How Not To Drown

Absloutno perfekten banger. Tole ni ravno v prepoznavnem synth-pop maniri škotskega tria, še manj neposredno pa neposredno asocira na indie velikane The Cure. Toda še kako je res, da bi seštevanje obeh glasbenih postavk rezultanto usmerilo nikamor drugam kot nekam zelo blizu stila, s katerim je pred dvema desetletjema zaslepljevala post-rockovska zasedba Placebo. Zelo zdravo zveneče big-beatovsko okolje, znova entuziastično petje čudovite Lauren Mayberry in simptomatično fušanje legendarnega Roberta Smitha v enem – to je vse, kar potrebujem za visoko kazen zaradi prehitre vožnje! Ali kot je po izidu albuma Disintigration Smithovega benda The Cure navajala analiza v ranjkem angleškem glasbenem tedniku Sounds: "Najbolj nežna drakula vseh časov (Robert Smith) je v vseh videospotih, v katerih je nastopil dosedaj, samoiniciativno umrl že 56-krat." Tudi 32 let pozneje se temu svojemu fetišu še kar ne more upreti. Kjerkoli se pojavi Smith, kvalitetka že nekako priplava na površje. No. V resnici gredo zasluge za tole veličastnost Glasgowčanom. Briljantno zatemnjeno. 

Ocena: 5

FREEKIND - Problems

Rosno mladi Mariborčanka in Bjelovarčanka sta komaj pri prvem EP-ju. Njegov naslov –Not Good Enough – je spektakularno zavajajoč. Kajti njega vsebina je izjemna. Zato. Na nedavnem koncertu Freekind nam je bilo z odra priporočeno, da naj si duševne probleme lajšamo s tem songom, to pomeni, da naj se zatečemo k formuli problemi vs. Problems. Pripomba se mi preprosto ni zdela (dovolj) dobra, ha. Nova songovska izpostavljenka dueta pevke/klaviaturistke in bobnarke bo brez dvoma celo srečne osrečila še bolj. Čeprav je osnovni nu-soularski ritmični napoj zmeren, če ne kar lenoben, pa je zgledna raperska kadenca in suverena interpretacija pred in za njo prepričljiva za kapo dol. Inteligentna muzika za senco. 110 % stajliš.

Ocena: 5

F-RAW BLANKA - Mantra

Če je že mantra, naj bo ta karseda groba. Raperkin navdušujoče nizek glasovni register nemudoma pritegne pozornost. Malo manj vsebina songa, ki ga sicer tudi plesalka Kaja Janjić podaja kot uvodnega na njen prvi album. Tega naj bi po načrtih prvič lahko slišali decembra letos. Vseeno gre upati, da bodo rime za zdaj brezmilostno besne avtorice bolj rafinirane, to je bolj domiselne, sočne, duhovite. Ter tudi, da med njimi ne bo nerodnih pavz, ki jih lahko premosti edino spremljanje videa. Blankin komad se tudi zaradi sorazmerno duhamornega Slajkoslavovega beata že po dveh minutah vzpostavi kot zelo enodimenzionalen. Predvidevam, da se bo še veliko mantralo in to zaznavno bolje. Tega se lahko le veselimo. Bravo za pogum, F-Raw Blanka!

Ocena: 4

POLO G FT THE KID LAROI & LIL DURK - No Return

Gnev starošolnikov bi se bržčas lahko strnil v "nekoč je iz Chicaga svet večkrat zmajal Eminem, zdaj pa tale jajca!". Post-trap, ki ga globalno razpečuje jutri ali pojutrišnjem najbolj slavni raper na planetu, kar Polo G nedvomno postaja, je zelo kar dopadljiv. Za razliko od Eminema, ki je še vedno zoprno ciničen in šovinističen. Akoprav je Polov rapajoč pol-cvilež mestoma tečen, je nova uspešnica z njegovega tretjega albuma Hall Of Fame ravno prav melodično bogata, da lepo zamoti, pa tudi mine vzorno hitro. Še en Čikačan, to je Lil Durk, je kot gost komaj zaznaven, saj je nepovratni zmagovalec komada No Return avstralski raper The Kid Laroi. 

Ocena: 4