Kitarska klinika: Koliko kitar ima vsak kitarist? Eno premalo!

Kitara je brenkalo s prečkami, ki ima običajno šest strun. Ime kitara prihaja iz španske besede "guitarra", ki najbrž izhaja iz latinske besede "cithara" oz. iz sanskrta "tar", kar pomeni struna. Instrument izvira iz Španije iz 16. stoletja, sicer pa je imel v poznem srednjem veku štiri strune, bil je tudi ožji in globlji kot moderna kitara. Prve električne kitare so razvili v ZDA v 30. letih prejšnjega stoletja, ko je prvo leta 1931 izdelal George Beauchamp, nato pa so jih začele izdelovati znamke, kot so Rickenbacker, Fender in Gibson. Pri nas je v absolutnem vrhu Davorin Sever, ki ima 40-letne izkušnje in se osredotoča na lesene kitare, na njegove "ljubice" pa prisegajo tako domači kot tuji vrhunski kitaristi. V okviru svoje "kitarske klinike" nam je razkazal, kako se popravljajo kitare, nam razložil postopek, obenem pa smo izvedeli tudi kup zanimivosti, tako o samih kitarah, zgodovini kot tudi odnosu do instrumenta, do lesa in o drugih sladkorčkih, ki so zanimivi tako za glasbenike kot glasbene laike.

Klinika za kitare, kakšna je dobra kitara, koliko časa se jo izdeluje?

"Na kitarski kliniki instrument pregledamo, ga ocenimo, vidimo, kaj je slabega, kaj je za narediti. Stranki svetujemo, kaj naj naredi, kitarist sam pa se mora potem odločiti, kako bo postopal in kaj se bo dejansko naredilo. Najbolj pogosto menjamo prečke, saj se najbolj obrabljajo. Odvisno sicer, kako kdo igra in kje so mesta obrabe. Se pa pri obrabljenih prečkah pojavlja motnja v intonaciji, struna začne brenčati. Ko preprosto ni več mogoče igrati, je ta poseg neizbežen. Zato imamo poseben postopek s posebnim orodjem, ki smo ga sami razvili in ga tržimo po vsem svetu. Imam svoj koncept, ki ni nobena skrivnost. Bolj točno, kot je narejeno, bolj kot se elementi, vrat, telo, prilegajo, manj je izgub prenosa vibracij. Les, kako potekajo žile, vse je pomembno, da je vrat stabilen, da se čim manj ukrivlja. Pomembno je, da pustiš, da se umirja – zalepiš, obdelaš in pustiš. Izdelava nove kitare tako traja do pol leta. Kakšno posebno delamo tudi dve leti, kar pa seveda stane," nam je uvodno razložil "doktor za kitare", gospod Sever iz Izole, ki se ponaša z večdesetletno prakso, tradicijo in edinstveno kakovostjo svojih kitar.

Seveda se kitare med seboj razlikujejo, tako po barvi in obliki kot po izdelavi in sestavnih delih ter seveda zvoku. "Raven vrat je pravilno konkavno vbočen, sicer so vrat in prečke najbolj pomembne enote kitare, za katere smo specialisti, hkrati pa je to kot nekakšna cona udobja. Če je to urejeno, kot je treba, se lažje in lepše igra. Sicer pa velja pravilo, da cenejša je kitara, prej pride na servis. A tudi določena znamka ni nujno jamstvo za kakovost," je prepričan mojster, ki ima pri svojem delu tudi vajence, ki se pridno učijo spretnosti in obrti.

"Že od vsega začetka je pomembno, da ti je kitara všeč vizualno. Vsak si izbere kakšno, ki jo je videl, recimo, v videospotu System of a Down, pri Big Foot Mami ali Tomiju iz Siddharte. Najbrž jo bo tudi zato kupil in posledično večkrat vzel v roke, ker si jo je želel. Sicer pa je vse odvisno od posameznikovih ušes. Iščeš in iščeš, nazadnje pa iz nekaj grdega narediš nekaj lepega. Vsaka kitara ima svoj zvok, ki se ga morda čez nekaj mesecev naveličaš in jo boš zamenjal. Najprej je sicer pomembno, kakšen kitarist je posameznik, potem pa seveda to, kaj se da narediti iz določenega kosa lesa. Vsak les zveni drugače. Mojster sicer natančno ve, kaj in kako, in ima v večini primerov prav, na koncu pa je seveda vse odvisno od tega, ali sta ti določen zvok in zven všeč ali ne," je svoje misli strnil mojstrov vajenec Jaka.

Najbolj pogoste napake kitaristov in na kaj je treba paziti

"Največkrat se zgodi, da je kitara zanemarjena, saj lastniki ne upoštevajo spomladansko-poletnega oz. jesensko-zimskega režima. Kitara se odzove na ogrevanje, vlago, ne glede na to, koliko je bil instrument drag, je les vedno živ, je hidroskopičen, občutljiv na vlago ali vročino. Najslabše je poleti kitaro pustiti v črnem kovčku v avtu. Pri akustičnih se npr. odlepi kobilica, na katero so vpete strune. Mraz in vlaga škodujeta vratu, da popusti, se zvije, dobi večjo naklonino ali razpoka lak, če pa je suh zrak, v kurilni sezoni, pa pride do krčenja lesa," nam je razložil mojster, ki točno ve, kako se zadevam streže, četudi v roke dobi instrumente v slabem stanju.

"Ponavadi gre za nevednost, ker se kitarist ne poglobi, ker ne razume, da lahko lažje ali bolje igra tudi z drugačnimi nastavitvami, dokler mu tega ne predočiš in potem spregleda in si zaželi, da bi bilo od zdaj lahko nekoliko drugače. Ljudje pridejo in se seznanijo in dobijo osebno izkušnjo. Podobne delavnice delam tudi drugod po svetu, od Kitajske, Italije, Španije do Velike Britanije," je še dodal.

Les, les in še enkrat les

"Vse se začne z lesom, ki določi barvo tona in odzivnost. Največkrat uporabljen les je javor. Najboljša je kombinacija različnih lesov, ker imajo različne tonske lastnosti. Glede na želeni zvok se potem izbira. Ljudje ponavadi ne vedo, kaj določena stvar pomeni. Če je vrat svetle barve, je tudi zvok bolj svetel. Smreka se kot les za električno kitaro izkaže za zelo dobro, saj ima najhitrejši prenos zvoka, 5900 metrov na sekundo. Od najbolj zanimivih oblik smo naredili kitaro v obliki avta, lokomotive, U2, marsikaj se da. Najbolj pomembno je, koliko kitara na suho odzvanja. Pomembno je, kako je les zlepljen, da ta 'počije', ko ga zlepimo. Da je kitara brez notranjih napetosti. Danes v tovarnah kitare zlepijo, jutri jo že naprej obdelujejo, kar pa ne gre, izdelava potrebuje svoj čas. Zaradi česar je tudi trajnejša, praktično za zmeraj, in manj občutljiva za zunanje vplive," svoje izkušnje in znanje opiše Sever.

Drugačnost še kako šteje

Vsa leta izkušenj, prakse in trdega dela pa so prinesla tudi zavedanje, da je za uspeh treba biti kar najboljši, tako po kakovosti kot po odnosu do instrumenta, do materiala in še česa. V modernih potrošniško-kapitalističnih časih sta seveda pomembni hitrost in cena. A dobre stvari zahtevajo svoj čas, hkrati pa stanejo, vsakdo pa se zaveda tudi, da štejeta drugačnost in unikatnost.

"Drugačnost je zame pomembna kategorija, saj izražaš ustvarjalnost, kar pomeni, da si v stanju razmišljanja in spreminjanja stvari na bolje. Drugačni smo, delamo drugače. Vedno je rezultat kitara. Izdelava in zvok pa morata biti presežek, ki mora zadovoljiti vsakogar. Kar prepoznajo tudi naši odjemalci. Ko se jim na koncih ust naredijo jamice, potem smo dosegli svoje. Zadovoljna so vsa čutila, ušesa, prsti in tudi duša. Zdaj ni več toliko želja, da bi nekdo imel kitaro kot Slash ali Keith Richards, zdaj se vsi bolj nagibajo k temu, da bi imeli kitaro z osebnim pečatom, da je vsaka po svoje unikatna," nekoliko poetično in hkrati vizionarsko razloži Sever.

"It's only rock'n'roll ..."

Da, "samo rokenrol je, a nam je všeč", so nekoč peli Stonesi, kar še vedno prepevajo tudi na pragu osemdesetih na katerem od svojih, večinoma razprodanih, koncertov. Če smo nekoč upali, da jih bomo vsaj enkrat videli v živo, potem si je dandanes večina to željo najbrž že izpolnila, saj se vsakih nekaj let ponudi priložnost, če že ne v Sloveniji, pa vsaj v naši neposredni bližini. Vseeno pa ostaja bojazen, katera turneja bo dejansko tista zadnja. Da gre za "umazan" posel, se zaveda tudi doktor za kitare, ki je v svoji karieri videl že marsikaj hudega, kakšno je celo razbil, seveda v poučne namene.

"Vseeno gre za rokenrol, včasih komu, ki prinese zelo zanemarjen instrument, v šali rečem, da se deratizacija zaračuna posebej, haha. Vidiš marsikaj, od maha do alg, kar res niso najbolj prijetni prizori. A včasih je treba kitaro tudi preizkusiti, koliko prenese. Svojo sem razbil, najprej jo nežno porival, da je padla na tla, a kaj hočemo, kar je treba, je treba. A ni lahko razbiti kitare, tako zaboli, tako zatrese, res ni mačji kašelj (smeh). Hodil sem po vratu, a vse to zdrži, kar je dobro vedeti," nam je v smehu razložil Sever o izkušnji, ko se je odločil razbiti kitaro, seveda z namenom preizkusa vzdržljivosti.

Da vsaka "ljubica" potrebuje nežnost in tudi primerno ljubezen v obliki vzdrževanja in servisa, se zavedajo tudi rokerji sami. Eden takih je Robert Likar, kitarist v zasedbi Niet in nekdaj član The Drinkers, ki prav tako prisega na mojstra Severja, ko gre za nujnosti, ki jih potrebujejo njegove kitare, ki jih ima okoli deset. 

"Kitara je vsake toliko časa potrebna remonta, treba je nastaviti vrat, pobrusiti kakšno prečko, da so strune nižje oz. bližje vratu, da se kitarist ne muči preveč, sicer je precej težje igrati. Kitara mora služiti svojemu namenu, meni najbolj odgovarja klasični Gibson model, četudi ni morda toliko simpatična po zvoku, a mi ustreza vrat, ki je bolj zaobljen, strune so v loku in je drugačna od "fenderice", kjer so strune naravnost in so na istem nivoju. Gibsonka ima okoli pet kilogramov, a se splača potrpeti. Imam sicer tudi znamke Fender, Ibanez in pa Takamine, ki ima zame najboljši zvok," je povedal Likar, ki se je te dni uspešno vrnil na odre z Nieti, s katerimi navdušujejo svoje stare in nove privržence na razprodanih koncertih po Sloveniji.

"Glasba je kategorija za dušo. To v tujini dojemajo drugače. Če v tisti uri ali uri in pol na odru trpiš, potem to ni več to, kar naj bi bil prvotni namen glasbe. Kitara je tako stvar duše, mora biti zadovoljstvo, da si z instrumentom eno, da si sproščen in da ti igranje ni muka. Navdih pride, če si sproščen, pomembne pa so tudi kilometrina in vaje. Človeku, ki pride naročit kitaro, je vedno pomemben dejavnik udobja, saj je to za kitarista delovno orodje. Instrument te mora vleči, da nanj lahko ustvarjaš, in samo tako lahko prihajajo iz njega lepe melodije in pesmi," je svojo filozofijo in naše druženje zaključil mojster Sever.

Kako je videti popravilo prečk na kitari, pa si oglejte v fotogaleriji in videoprispevku!