Reška glasbena scena je bila od nekdaj enotna, a hkrati razgibana, saj drži, da je bila v nekdanji državi Reka poleg Ljubljane, Zagreba in Beograda, edina punk prestolnica, ki je ohranila držo drugačnosti in sporočilnosti tudi v času, ko se je punk transformiral v novi val.
"Reka je vedno imela nekakšno multi glasbeno sceno, bilo je vsega, od heavy metala, hard rocka, punk rocka, simfo rocka, kup različnih glasbenih žanrov, ko je bila velika glasbena eksplozija, tam nekje do leta 1985. Po prvem albumu sem odšel iz skupine, ljudje so se zamenjali, nadaljevali so v novovalovskih vodah, ko so naredili dva albuma Izlaz in Zastave, dobro je, da so napredovali naprej," nam je povedal Valter Kocijančić, frontman kultnih Parafov.
Zgodnja reška scena je bila v tesni navezavi z ljubljansko, saj je več kot polovica ključnih posnetkov reških glasbenikov iz obdobja novega vala nastala prav v Ljubljani. "Ljubljana je bila za punk meka št. 1. Sezono za pank smo odprli za dolgo časa in zdi se, kot da ta tukaj še vedno traja. Vedno radi igramo v Ljubljani," je razmišljal Valter, vsekakor pa drži, da je med Ljubljano in Reko nastala močna glasbeno–kulturna os, zanimiv pa je tudi podatek, da so reške zasedbe večkrat stale na koncertnih odrih v Ljubljani kot v Zagrebu.
"Kot bend nikoli nismo sanjali o karieri, nismo si domišljali, da bi bili zvezde. Naše pravilo je bilo, dajmo igrati glasbo in se zabavati skupaj z občinstvom. Z bendom nisem igral trideset let, ko sem počel druge stvari, a glasbe nikoli ne pozabiš, saj za nekaj, kar ti je všeč, vedno najdeš čas in se temu posvetiš. Trajalo je nekaj časa, da smo se spet uigrali, a ko se vrneš na oder, je super občutek, ko igraš s srcem in imaš spet tisti pravi občutek, da igraš svojo glasbo. Dobra plat pa je tudi, da so zdaj oprema in ozvočenje precej boljši kot pred desetletji in je zato izkušnja toliko lepša, tako za nas kot za naše občinstvo. Za Parafe so dejali, da bi naš prvenec moral biti obvezna čitanka za vsakega fanta in dekle v času pubertete, da jim je to vodilo skozi življenje. Naša plošča tako še nikogar ni pokvarila, temveč je naredila pravega človeka."
- Valter Kocijančić, Paraf
Leta 2019 so se ob 40-letnici punka na Reki tako vnovič obudili kultni Paraf, znova z izvirnim frontmanom Kocijančićem. "Nastali smo še leta 1975 ali 1976, ko smo dobili telegram, da se moramo na hitro zglasiti v Ljubljani, da bomo posneli ploščo. V bistvu nismo imeli v načrtu, da bi jo snemali, saj smo želeli igrati in se zabavati. Očitno je nekdo v Ljubljani slišal za nas, no, v bistvu je imel Goran Lisica Fox tam prijatelje, ki so nas povabili, da smo posneli prvenec, na katerega smo čakali slabo leto. Najprej ga je morala pregledati komisija za šund, da so prebrali vsa besedila, saj smo takrat veljali za državne sovražnike številka ena. Da bi zadeva čim kasneje prišla med ljudi. Plošča je nato le izšla leta 1980, isto leto kot Dolgcajt Pankrtov, na vso srečo je bila natisnjena v 25 tisoč izvodih, kar je bilo hitro razprodano," se je spominjal Kocijančić.
Parafi so pomembno vplivali na glasbena dogajanja v nekdanji Jugoslaviji. Skupaj z ljubljanskimi Pankrti so sledili glasbenemu preobratu, ki so ga na Otoku kreirali Sex Pistols, The Clash, The Damned in drugi. "Dan, ki se je tako lepo začel, še vedno traja, smo aktivni. Enostavno gremo tako, kot nas nosi voda, bi se reklo, kar ljudje hočejo, mi to delamo. Rokenrol ne bo nikoli umrl, vsi, ki trdijo drugače, govorijo neumnosti. Obiskanost koncertov v Beogradu, Zagrebu ali Ljubljani, potrjujejo, da so ljudje željni starega rokenrola. Glasba lahko spreminja svet, a jo je treba, kolikor lahko, približati občinstvu, da jo lahko konzumira v živo na koncertih. Če glasbo poslušate doma na slušalkah, ali na koncertu, še zdaleč ni isto, kot tudi ni isto, če gledate film po TV-ju ali v kinu. Glasba v živo je boljša," je prepričan Kocijančić.
Prva je oder sicer ogrevala priložnostna zasedba JAO, ki se je združila iz razloga, da posnamejo pesem Parafov, kar je bila dobra uvertura v prihajajoči večer. Ker jim prevod besedila sprva ni šel, so staknili glave in ime za zasedbo našli kar iz skrajšave besedne zveze "jajce na oko" in nastal je JAO. Po naključju, tako kot nastanejo mnoge najboljše zadeve v naših življenjih. V mladem punkovskem kolektiv na pobudo založbe Dallas Records, so svoje moči združili kitarist Renato Švara (NO OFFENCE!), bobnarka Neža Dolmo (Smoking Cactus, Relentless Youth), basist Domen Klofutar (Diareja eksploziv) ter pevec in kitarist Maks Drobež (SickBreed). V priredbi skladbe Narodna pesma so se jim v studiu pridružili še Tinkara Kovač, Goran Šalamon (Demolition Group), Tokac (Dan D), Omar Naber, Gregor Čulk (ex-Interceptor), Marin Rosić (Carina) in Damjan Zorc (Buldogi). Poleg slovenske priredbe Parafov, ki so jo poimenovali Policija (Naša pesem), so zaigrali še Ramonese in Kuzle ter tako dodobra ogreli občinstvo, preden je na oder prišla reška zasedba Grad.
"Najbolje so nas sprejeli v Sloveniji in Srbiji. Ne verjamem, da glasba lahko spremnija svet, to lahko dejali tisti, ki držijo prste na gumbih, s katerimi lahko uničijo svet. Spomnite se Live Aida, ki je premaknil meje, ali ko sta združena glasba in šport. Izven tega pa glasba ni tako vsemogočna, nisem utopist in v to ne verjamem. Lahko pa ustvariš svoj univerzum in pridobiš ljudi, ki v to verjamejo." - Dean Škaljac, Grad
Grad so začeli ustvarjati leta 1985, istega leta, ko so začele delovati tudi reške zasedbe Let 3, Fit, Ogledala in Cacadou Look. "Tekom zgodovine so se nam dogajale take traparije, da noben normalen človek ne bi hotel več igrati v naši skupni. Veliko je bilo odrekanja, jemali smo kredite, da smo lahko posneli albume, najemali hiše in stanovanja, glede na vložen trud pa se nam v komercialnem smislu zadeve niso splačale, a smo fanatično vztrajali. Morda niti nismo dovolj pametni, da bi dojeli, koliko smo se zafrknili. V času, ko je udaril post punk, so bili naši heroji, Killing Joke, The Cure, Bauhaus, Joy Division, čeprav smo poslušali vse, od Beatlov, Stonesov, Deep Purple, pa do Genesis in The Clash in seveda punka. Po svoje smo se najbolj ujeli s t. i. darkom, čeprav smo se kasneje nekako poistovetili tudi z The Cult," nam je v svojem slogu povedal pevec zasedbe Dean Škaljac.
"Funkcioniramo tako, da imamo nekakšen molski pop, da imaš težo ter določeno glasbeno ozadje, da se vidi, da so nam stvari jasne in da smo poslušali precej glasbe, da ustvarjamo nekaj, kar ima določen pomen. Skozi glasbo moraš nekaj povedati, zgodbe, da se dotakneš ljudi, da ti prisluhnejo," je še dodal Škaljac. Zasedba je tik pred nastopom epidemije, ko je slavila 35-letnico obstoja, to obeležila s koncertom na Reki, lani pa je izdala dvojni kompaktni "box set" Best of & Band On.
Glasbeno-kulturno os so na dogodku proslavili s predstavitvijo treh odličnih izdelkov, ki obeležujejo obdobje novega vala v obeh mestih – reizdajo Antologije Riječki Novi val, izdane pri Založbi Dallas Records, predstavitev knjige KRI (Brane Bitenc, založba Hiša Imen), ter predstavitev vinila Otroci socializma, ki je prvič v zgodovini izšel konec lanskega leta.
Večeru je s petimi skladbami svoj pečat dal tudi kultni ljubljanski punk kolektiv Lublanski psi, z nepogrešljivo maničnim Mariom Šelihom na vokalu ter pomlajeno zasedbo. Zasedbo, ki je nastala na prelomu iz 70. v 80. leta prejšnjega stoletja, smo na velikem odru Kina Šiške nazadnje videli leta 2010, na praznovanju 60-letnice Igorja Vidmarja. Šelih je, teži let navkljub, pokazal surovost svojega punk pozerstva in pripravljenost, da "odkruli" nekatere "himne naše mladosti" ter razvname prgišče najbolj zagrizenih punk princesk pod odrom, ki so mu bile pripravljene jesti iz rok ...
Da je duh punka še kako živ, priča dejstvo, da se na tovrstnih dogodkih zbere "stara garda" preživelih prvoborcev in mlade sile, ki nadaljujejo tradicijo, kar so pokazali tudi energični JAO, spevno-udarni Grad ter trdim punk-rockerskih koreninam zvest Paraf z neprekosljivim Kocijančićem na čelu. Za tiste, ki radi obiskujete punk obeležja, pa se po novem lahko sprehodite tudi po Podhodu Braneta Bitenca, poimenovan po pokojnem pevcu Otrok socializma, neposredno ob Kinu Šiška ob Celovški cesti.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.