Kdo je Stalker?

1. STALKER - Ona

Uvodne spirale so čista pozna Miles-Davisovčina. Briljantno. Jazzy, jazzy. Ona je rahlo komplicirana, enako tudi njej posvečena uspešnica. Še kako karakteren groove, kaj. Seveda tega krepostno dopolnjuje vodilni vokal. Ta je precej podoben glasu Tulia Furlaniča, mar ne. Nerazmazan, če ne kar grobo organski zvok saksofona oziroma pihalne sekcije je še ena v nizu premišljenih prvin, ki skrbi zato, da nas Ona pošteno zbega. Pa saj se od solističnega starta enega vodilnih domačih pop muzikov kaj takega tudi pričakuje. Stalker je Tadej Košir, kitarist od Senidah, sicer pa član kolektiva Muff, soavtor skladovnice finih-domačih, ki si jih žvižgate vsak dan. Malenkost z rezervo, pa vendar ga občudujejo tudi obiskovalke koncertov Nine Pušlar, haha. Ve se, da bi iz njihovih frizerskih salonov prišel pofenan in prefarban na roza, ops. Z Ono se tudi vse te dame lahko potolažijo, kajti Stalker bo vedno zavil po svoje. Top.    

Ocena: 5

2. AJDE MOŽE - Xenofobia

V ta ljubek alter-pop boogie se zaljubiš že po dveh instrumentalnih taktih. Kar sledi, pa je le še stopnjevanje poslušalskega ugoda. Izvrstna se mi zdi tudi gladka tekstura komada, ki ga predstavlja še neznani slovenski glasbeni dvojec. Tega usmerja Polona Janežič, znana pianistka, (nekoč) tudi pri Kataleni, Melodromu ipd. Druga polovica Ajde može je Vanja. S skrajno resnim naslovom Xenofobia se v pričujočem songu razpleta veliko več vsebine. A naj ostanem pri simpatijah do te post-Videosex zvočnosti, ki me ne izpusti. Vsa vokalnost je krasno zorganizirana in sestavljena. Dejstvo, da je ritmična sekcija zelo analogna, naposled kar malo preseneča, saj je pridelan občutek tako bravurozno soroden elektro- ali dream-pop blaženostim. Video je pa itak tak stajliš. Kot bi bil Laibachov, če bi v njegovem upravnem odboru zasedale ženske. Slastno.

Ocena: 4,5

3. THE ROLLING STONES - Living In A Ghost Town

Fino in nemoteče. Tipičen mid-tempo pop-blues. To je prvi posnetek po osmih letih za The Rolling Stones, največji rock bend vseh časov. Od njihovega zadnjega albuma z avtorskim gradivom pa je minilo že petnajst let. Mick Jagger zatrjuje, da njegov ansambel še kar redno snema in da ima v kovčku že dovolj songov za novi albumski podvig. Ob tem dodaja, da za The Rolling Stones tudi dobro ni dovolj dobro, saj mora biti fantastično – šele nato se lahko menimo o kakšni novi izdaji. Vseeno pa je sklepati, da je subtilna, otožna, če ne kar malce črnogleda Living In A Ghost Town dejanski začetek prej omenjenega cikla. Kakorkoli. Moško zborovanje in Jaggerov solo z orglicami sta mikavna. Drugi bolj. Tako kot je mičen tudi prazen London, katerega karantenski posnetki se nizajo prvi dve in večji del zadnje minute trajanja videospota. Uooooooo-o-o-o.

Ocena: 3

4. OASIS - Don’t Stop

Tale ni nova, je pa na novo odkrita. Naj bi bilo tako, da je Noel Gallagher izgubljeni demo posnetek našel na enem od številnih neoznačenih cedejev, ki so se mu valjali pod mizo. Virusna kriza nas je pripravila k pospravljanju. Nekatere prvič v petnajstih letih. Namreč prav desetletje in pol naj bi minilo od nastanka posnetka. Gallagher ugiba, da je bilo to najbrž na tonski vaji pred zadnjim nastopom benda Oasis v Hongkongu. Komad sploh ni slab, le njegov posnetek bi potreboval izdatno tehnično restavracijo, še bolje pa bi bilo, da bi ga Oasis posneli na novo. To pa se seveda ne bo zgodilo, kajti zaradi pesmi nežne izpovednosti se je sovražno kokodakanje med bratoma Liamom in Noelom, pevcem in vodjo skupine, le še okrepilo. Noel je v plehki debati tradicionalno bolj kul, Liam pa med drugim poziva vse, ki bodo Don’t Stop poslušali, naj se prepričajo, kdo je pevec in kdo tisti zabiti drekač, ki zraven brenka po kitari. Gledanost priložnostnega videoposnetka potrjuje, da za prvake brit-popa Oasis trenutno ni kakega božjastnega zanimanja. Kljub temu pa to slovencarsko sago bratov Gallagher, vsaj na tej strani Alp, z zanimanje spremljamo naprej.    

Ocena: 2,5