Jani Kovačič je diplomiral iz filozofije in sociologije ter bil pozneje profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad, nekaj let pa tudi urednik za jazz v Cankarjevem domu. Svoje umetniško poslanstvo je uresničeval s kitaro v rokah in poglobljenim upesnjevanjem družbeno-političnih problematik. Je avtor poetičnih zgodb o ljudeh in ciničnih posmehljivk ter vsakdanjih spevnih pesmi.

Njegova besedila določajo aforistični slog, ironični silogizmi in otroška naivnost. V več kot štirih desetletjih je napisal in uglasbil več kot sto pesmi različnih zvrsti in pripravljal glasbo tudi za gledališče in film. Objavil je več kot deset albumov, med njimi dvojno koncertno ploščo Besne pesmi s primorsko zasedbo Ana Pupedan. Sodeloval je z različnimi domačimi glasbeniki, tudi z zborom Kombinat in šansonjerko Vito Mavrič, s katero sta se posvetila pesmim Vitomila Zupana. Glasbeno se je denimo dotaknil tudi ženskih usod in pesmi iz taborišč.
Na Radiu Slovenija, kjer so ob njegovi 70-letnici pripravili cikel oddaj z naslovom Radijski priročnik za kantavtorje, so ga označili za junaka uporniške mladine, a za tem stereotipom se "skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes ter hkrati nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz".
Skladatelj Jaka Pucihar je ob njegovi obletnici za nacionalno televizijo ocenil, da je njegova glasba včasih zelo preprosta, a se v njej najdejo tudi bolj raznoliki in bogatejši odlomki ali kompozicije. "Težko ga je klasificirati, saj ves čas ostaja samosvoj in se ne podreja. Je nekakšen trubadur današnje dobe, opazovalec, komentator, kritik, ki zna skozi glasbo te misli tudi ustrezno začiniti."
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.