Kako verjeti v Nežno kruti svet

1. BETTER – Nežno kruti svet

Čvrsta v zvoku, a povsem abstraktna za njim. To je lahko tudi univerzalna definicija trapa, bržčas enako velja za že krepko razširjen, razvit, ravno prav razvpit domači trap moment, nič drugače pa se lahko začne opis zadnjega hit-singla slovenskega trap dream-teama, ki ga pod imenom Better udejanjajo Matter plus Gregi aka Tsujigirl. Za manj posvečen je razlaga enačbe lahko tudi taka: kamniški trio Matter se je kreativno zbratil s pevcem menda ranjkih YGT, to je z Gregorjem Kocijančičem. Nežno kruti svet, ki sodi na njihov vražje-dobro dimljen, mislim, res dober, kompakten traprski album Testament ljubezni, ima v refrenu fino melodično parabolo. In zdi se mi, da je ta strateško povsem legitimen kontrapunkt nakladanju med kiticami. Flancanje simbolizmov v teh pa je psihadelična zafrkancija, ki je ne moreš prenesti drugače, kot da se ji smejiš. Ta se bo zdela prihodnje leto in še kasneje že zdavnaj zribana in ofucana, a za čas letošnjih žetev je pač vrhunska. Ko bodo Laibach, pa saj to bo kmalu, znova pred preobrazbo, bodo Better prvi, ki prejmejo klic. Raje in bolje je z Better.

Ocena: 4,5

2. BLAŽ – Sushi (Be10n)  

Blaž Gracar je bil pred leti znan kot ultra-minimalist, ob tem, da me je njega dni malodane vrgel iz lastne bajte, potem ko sem mu samplanje samo omenil. Umetnik izvorno z Obale je iz majcenih, a zelo raznorodnih in tudi dramatičnih vinjet, zavedenih na njegovem prvencu “b”, po dolgi glasbeno-produkcijski pavzi razvil vpadljivo cinematično krepostnost. Kot ga narekuje Sushi, breakbeat premišljeno, lepo posut z nemalo IDM bleščicami, so dodane wasabi grožnje, te nakazane z godalnim ornamentom. Res te prevzame. Še bolj učinkovito pa kombinacija deluje, če takoj po zaužitju raje malo postaneš v tišini. Malce sladkast, sicer pa hudo okusen suši. Terapevtski song bo pristal na obletniški kompilaciji založbe Beton.

Ocena: 5

3 . JUSTIN BIEBER ft. CHANCE THE RAPPER – Holy

Čas je že bil, da Justin Bieber navrže en res beden komad in tako osreči večino, ki jim je za glasbene estetike malo mar. S komadom Holy je superzvezdniku to povsem uspelo. Komad je, ja, res je, nezanimiv. Edino basovska linija se sliši zanimivo. Vse ostalo, najprej Justinova interpretacija, sploh pa plitka melodija, bo na pevčevem novem albumu zasedalo stransko vlogo. Justin poflekan s šmirom – ja, pa kaj še, no. Upam, da v naslednjem poskusu priljubljeni kanadski muzik zapoje kaj bolj konkretnega, in seveda, da ob tem v videu ne bo trebil endivije.  

Ocena: 2

4. SAM SMITH – Diamonds

Kaj bi bilo, če bi bilo. Angleški power-pop slavček ima za nas že davno pripravljen album. Ta bi moral biti zunaj še pred koronsko frko. Njegov naslov naj bi bil To Die For. Izdaja dela je bila prestavljena. Njegov naslov spremenjen v Love Goes. Zdaj se Smithu mudi na novo opozoriti na svoj še vedno kipeči status pop mega zvezde in še pred tem na dejstvo, da je omenjena songovska zbirka vredna pozornosti, na novo vredna pozornosti. Diamonds je, pa čeprav idejno, sploh pa z naslovom, ena sama šablonca, povprečno intrigantna popevka. Skonstruiral jo je švedski super-producent Shellback. Do vključno prve kitice in prvega refrena se zdijo Smithovi diamanti močno stiroporasti, a kasneje, priznam, me tale komad kar zdrami. Za dnevno radijsko ožemanje je ok.

Ocena: 3,5