Jure Lesar: Ko opaziš, da je trenutek pravi, ga zgrabiš

Jure, ko smo se že navadili na kvaliteto Eskobarsov na obeh albumih, si se odločil, da greš po svoje, kaj je botrovalo tej odločitvi?

To je bila težka odločitev, za katero sem vedel, da jo moram sprejeti, če želim priti čim bližje sebi, ne glede na to, da sem spet na začetku, saj sem z Eskobarsi komaj ustvaril neko ime. Ampak bolj pomemben je bil glas v meni, da naj naredim nekaj zase in zdaj sem tukaj.

Zbral si nekakšno zvezdniško zasedbo, saj imaš v bendu Denisa Horvata (Hamo & Tribute 2 Love), ki je tudi producent plošče, David Morgan (Avtomobili), Zoran Ćalić (ex-Majke, BFM), ter mladi sili Luko in Jana. Kako ste se našli, saj se zdi, da ste zares odlično  "kliknili" skupaj? 

S fanti se poznam že dolgo časa in to, kako smo se našli, je spontana in dolga zgodba. Najbolj pomembno je, da se ujamemo tudi osebnostno in ne samo kot glasbeniki. Mislim, da je to za bend skoraj nujno, da ustvari super energijo na odru.

Na Orto festu ste z bendom nastopili suvereno in uigrano, odziv pa je bil tolikšen, da kljub, temu, da klub ni bil poln, da so bili prisotni glasni, kot bi jih bilo trikrat več. Se vam to pogosto dogaja, ali je odvisno na katerem koncu Slovenije igrate?

Na Obali in v Ljubljani je večji odziv in zadnje čase me preseneča, ker znajo vse pesmi na pamet. To je res nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi na odru. Mogoče imamo malo oboževalcev ampak imamo "ta prave".  

Nasploh je bil odziv na album dober, kako to dojemaš, meniš, da ti zdaj prisluhnejo bolj kot prej v Eskobarsih?

Album je čustveno močnejši od tega kar sem delal prej in tisti, ki pridejo na koncert to doživijo kar ustvari močno energijo med odrom in poslušalci. Za take trenutke živim.

Ljudje zdaj bolj čutijo, razumejo, kar sporočaš, glede na to, da si bolj kantavtorski?

Gre se bolj za to, da se js počutim boljše, ko igram te pesmi in to ljudje začutijo. 100-odstotno sem prepričan v to kar pojem in vsako besedo hočem, da slišijo, ker vem, da je dobro. Ljudi ne moreš preslepiti.

Se ti zdi, da si postal bolj "ljudski", na nek način bolj poetičen, v čem si torej Drugačen (in ohranjaš svoj žar), kot sporočaš v pesmi?

Drugačen sem v tem, ker si upam stvari povedati naglas, kar je nekatere sram in da to poveš naglas množici, kar jim sporoča, da niso sami. To niso samo pesmi za žur, temveč zdravila, kar je zame osebno močnejše.

Kdo so tvoji glasbeni/kantavtorski heroji, domači, tuji? 

Mislim da imam od domačih najraje Kresina. Od tujih pa je lista predolga. Rad bi izpostavil ime Mac de Marco, da ne naštevam starih legend tipa Lou Reed.

Zagotovo si na plošči bolj "dylanovski", morda tudi bolj oseben kot prej, napisal si tudi pesem Zemljin sin II, ki je bila v originalu sicer pesem Eskobarsov. V kakšnem smislu si "zemljin sin" in kaj je tvoje poslanstvo?

Obstajata dva Zemljina sina. Prvi je Zemljin sin, pesem s prvega albuma Eskobarsov. To je pesem, ki govori o lepoti narave in človeka ter o njuni medsebojni povezanosti. Za pesem sem dobil idejo, ko sem videl sliko človeka v gozdu in zgoraj je bil napis "mislite da se drevesa bojijo tega človeka?". Slučajno sem istočasno od svojega pokojnega očeta, ki ga nisem nikoli poznal, našel njegove verze, v katerih je opisoval njegovega idealnega človeka in združil skupaj v to pesem. Zemljin sin II je pesem na novem albumu, ki govori o pripadnosti lepoti kraja, v katerem živimo, ker je čisto naključje, da si se rodil kjer si pač se in dobil ta jezik in potni list. Je protinacionalistična pesem in preusmerja pozornost v lepoto kraja.

Gre bolj za to, da sporočaš svoje zgodbe ali bolj to, da se tudi tvoje občinstvo najde v njih in si morda lažje razlaga to skrivnost, ki ji rečemo življenje?

Pišem pesmi o sebi, ljudeh mojega življenja in kraju, kjer živim. O stvareh, ki se dogajajo okoli mene in ki jih poznam. Predvsem se gre za to, da doživim neko čustvo, ko prvič zaigram pesem in če se nekdo najde v njej, se še toliko bolje počutim.

Plošča se zdi kot izdelek zrelega avtorja, ki je zagotovo drugačen, kot če bi ga naredil pred desetimi leti, kaj meniš, da je bilo, poleg glasbenih izkušenj, pomembno, da je album tak, kot je? 

Osebnostni razvoj, nova spoznavanja. To pride z nekim obdobjem, ki je ključen v tvojem življenju. Naprimer v težkih časih je dobra priložnost, da izkoristiš ta trenutek spoznavanja. Bolečina ti odpre dostikrat oči in te nauči najti pot do novega razvoja. Vedno in znova se trudim razvijati kot oseba in od tega je odvisno, kakšne bodo pesmi. Že zdaj se počutim, kot da nisem več ista oseba, ki je ustvarila te pesmi in včasih skušam to preseči na silo. To je zelo slabo, ker ne moreš kar preko samega sebe. Počakat moraš trenutek in ko opaziš, da je pravi, ga zagrabiš. 

Album si izdal tudi na vinilni plošči, kaj ti to pomeni in kaj meniš o tem, da so vinilke vnovič postale tako popularne, četudi jih morda nekateri niti ne poslušajo in zgolj zbirajo?

Mislim, da bi bila velika napaka, da album Zemljin sin ne bi bil izdan na vinilu. Ne zato, ker so vinilke v trendu, temveč ker na vinilu ta album pride bolj do izraza v smislu, kaj hoče biti zvokovno. Pa še v tem velikem formatu deluje kot neka resna knjiga.

Kaj je tvoje življenjsko vodilo in kaj se ti zdi najbolj bistveno, da človek dojame, da lahko ustvarja in živi, kot želi, da ne ostane zgolj pri izgubljenih iluzijah?

Vprašanje je zakaj delaš to, kar delaš. Mislim, da je strast in ljubezen do dela zelo pomembna. Motivacija pa je pomembna, da ne zgubiš te strasti. Če delaš na tem, kar si želiš, nisi nikoli v izgubljenih iluzijah. Problem je, ko ne veš, kaj bi delal, veš pa to, da bi imel dosti denarja.

Kje se vidiš čez deset let, se ti zdi tragično, da mora večina glasbenikov v Sloveniji glasbo imeti za hobi poleg redne službe?

Ni tragedija, samo škoda je, da je naša mentaliteta glede glasbenikov taka, da so na koncu vsi prej plačani kot glasbenik, ker on bo itak zastonj igral. Bomo videli, kam bomo prišli.

Nameravaš ploščo še kaj promovirati, načrtuješ morda kakšne festivalske nastope poleti?

Poleti imamo zaenkrat samo akustične koncerte. Začeli bomo pri Izštekanih, nadaljujemo v Ajdovščini, Festival Bertoki, Festival z biseri v Kopru. Septembra pa smo v Šentjurju pri Celju na elektriki.