Kdor se je rodil v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja je ob gledanju televizijskih EPP sporočil zagotovo težko preslišal rdečega ptiča z rumenim kljunom (maskote) zagrebške založbe Jugoton, ki je oznanjal "nova ploča" (nova plošča).To je bil namreč znak, da je zagrebška založba, ki je bila prva in največja jugoslovanska glasbena založba, izdala nov album.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki se je nedavno odprla zanimiva razstava Vzhodno od raja – Jugoton 1947–1991, ki si jo lahko ogledate do konca letošnjega leta. Jugoton je bil primer socialističnega velikana popularne kulture, ki je zrastel na krilih industrializacije in modernizacije v obdobju omenjenih 44 let. V najboljših letih je imel milijonske naklade, skrbel je za "okno v svet", saj je imel licenčne izdaje svetovnih izvajalcev, kot so bili The Beatles, T-Rex, The Rolling Stones, David Bowie, Iggy Pop, Pink Floyd, Roxy Music, Deep Purple, Eurythmics, Elton John, Paul McCartney, The Wings, Madonna, Prince, Kate Bush, Kraftwerk, Queen, Neil Young, Ramones, Simple Minds, The Stranglers, U2, Nirvana in številni drugi.
Preko 50. let, ko je prevladoval popevkar Ivo Robić in nekateri sodobniki, so 60. leta prinesla jazzovske ansamble in orkestre, ki sta jih vodila tudi Slovenca Jože Privšek in Mojmir Sepe, peli pa so Lola Novaković, Jimmy Stanić, Ivica Šerfezi, Gabi Novak, Beti Jurković, Marjana Deržaj, Majda Sepe, Terez Kesovija in drugi.
Konec 60. let je prišel prvi LP domačega rocka, Naši dani Draga Mlinarca in Grupe 220, sočasno so objavili tudi singel koprskih Kameleonov, obdobje pa je zaključil album Čovjek kao ja Arsena Dedića. Leta 1972 je Dado Topić s skupino Time objavil album Time, naslednje leto pa je obležil prvenec Josipe Lisac, Dnevnik jedne ljubavi, leta 1974 se zgodi rockerki bum s prvim albumom Bijelo dugme Kad bi bio bijelo dugme s precej žgečkljivo naslovnico ženskega torza z bohotnim dekoltejem. Sicer pa je bil to tudi čas največjih uspehov popevkarjev, kot so bili Mišo Kovač, Krunoslav Kičo Slabinac, Kemal Monteno, Oliver Dragojević, Neda Ukraden, Meri Cetinić itd.
Nato so v 80. letih poskrbeli za izdaje največjih domačih pop-rock izvajalcev novega vala, kot so npr. Azra, Film, Haustor, Idoli, Šarlo akrobata, Električni orgazam, Parni valjak, Aerodrom, Leb i sol, Plavi orkestar, Zana, Đorđe Balašević, Prljavo kazalište, Denis & Denis, Dorian Gray, Zabranjeno pušenje, Crvena jabuka, Đavoli, Psihomodo Pop, Dino Dvornik, Riblja čorba. Zgodba Jugotona se je zaključila leta 1991, ko je izbruhnila vojna in močno pretresla takratno glasbeno sceno, iz Jugotona pa je postala delniška družba Croatia Records, največja hrvaška diskografska hiša.
"Razstava prikazuje zgodovino založbe Jugoton, ki je v svoji sodobni obliki nastala v Zagrebu v Dubravi leta 1947 in ostajala do leta 1991. Obiskovalci lahko vidijo nekaj segmentov. Ena je Zgodovina Jugotona, drugi del pa je o tem, kako se je Jugoton gradil – o arhitekturi in njegovih obratih, hkrati pa tudi o grafičnem oblikovanju in vizualni identiteti, torej o prvih stvareh, ki jih je vsakdo lahko opazil na ulici, na prvi pogled, recimo ovitke plošč, kartice za avtograme in tudi druge elemente vizualne identitete, kot so videospoti," je povedala avtorica razstave, fotografinja in oblikovalka Sanja Bachrach Krištofić, ki jo je osnovala skupaj z Mariom Krištofićem in Željkom Staklarevićem.
Tandem Bachrach in Krištofić je sicer zasnoval tudi katalog, logotip in vizualno podobo, v 80. letih pa izdelal umetniško navdahnjene ovitke in vizualno podobo zasedbama, kot sta Denis & Denis ter Dorian Gray. Na čelu tujih licenčnih izdaj je bil urednik Veljko Despot, domače izdaje pa je urejeval Siniša Škarica. "Diskografsko delo je zanimivo, ustvarjalno, polno mladih, krasnih, zanimivih ljudi. V sklopu svetovnih turnej sem vstopal v tonske studie, videl več sto koncertov, spoznal številne umetnike. Ko sem se vračal, sem napolnil kovčke s koluti trakov s posnetki novih albumov in offsetnih filmov za izdelavo ovitkov in etiket. Hitro sem dojel, da imam verjetno najlepšo službo na svetu," je razmišljal Despot, urednik in novinar, odgovoren za tuje licenčne izdaje.
Razstava poleg kratkega opisa zgodovine začetkov popularne in rock kulture v Jugoslaviji, ponudi nekatere vidne primerke ovitkov plošč znanih domačih in tujih izvajalcev, na voljo je tudi nekaj dokumentarcev o sami proizvodnji, primerki singlov (7-inčnih plošč), "flexi plošč" in tudi redkejših 10-inčnih plošč, ki so bile popularne v 50. in 60. letih, razglednic za nekatere domače izvajalce (Denis & Denis, Massimo, Psihomodo Pop, Bijelo dugme), plakate, vidimo pa lahko tudi steno s kolažem ovitkov plošč Jugotona iz vseh obdobij.
Posebno poglavje so stroji za izdelavo plošč, preša, naprava za vzrezovanje, galvanoplastične kopeli, naprava za presnemavanje in navijanje kaset (samih avdiokaset na predstavi praktično ni videti), ogledamo pa si lahko tudi oddelek s starimi radijskimi postajami in gramofoni. Razstava ni (pre)velika, pogrešati pa se da še kak dodatni interaktivni pripomoček, da bi si obiskovalec lahko prisluhnil še kaj več v glasbenem smislu in ne bi bil "obsojen" zgolj na tisto, kar se konstantno ponavlja prek zvočnika v razstavni sobi.
Razstava je pravi sladkorček za vse ljubitelje vinilnih plošč, saj se "vinilmanija", ki se v obliki zbirk posameznikov in rastoče popularnosti vinilnih plošč tudi dandanes uspešno nadaljuje. Pričakovati pa gre, da se bo to nadaljevalo tudi v bodoče. Vsi ostali pa bi si jo morali ogledati, ker je preprosto zanimiva, saj obiskovalci vidijo in se lahko podučijo o pomembnem delu glasbene polpretekle zgodovine, ki je bila ključnega pomena v času nekdanje skupne države.
Še več o Jugotonu, vinilnih ploščah, rock'n'rollu, Beatlih in še čem pa kmalu v intervjuju z Veljkom Despotom, novinarjem, zbiralcem in nekdanjim urednikom licenčnih izdaj pri tej založbi.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.