Josephine Baker je prva temnopolta ženska, ki se je s svojim delom na področju državljanskih pravic in za odpor med drugo svetovno vojno zapisala med francoske narodne heroje, jo opisuje britanski BBC.

Med drugo svetovno vojno je sodelovala s francoskimi osvobodilnimi silami, svetu pa je želela dokazati, da lahko živimo skupaj, se veselimo in spoštujemo drug drugega. Umetnica je od petdesetih let prejšnjega stoletja na svojih gostovanjih posvojila dvanajst otrok – deset fantov in dve deklici – različnega rodu in veroizpovedi, tako da je ustvarila družino, ki jo je imenovala 'mavrično pleme'. Zanjo je obstajal samo 'človeški rod', poroča francoski Le Parisien.
Postala bo prva temnopolta ženska, ki bo našla svoje mesto v Panteonu 'velikih mož'. Je simbol. Tudi politična gesta. Josephine Baker, nesrečni otrok segregacijske Amerike, ki je postala zvezda glasbenih dvoran in zagovornica svobodne Francije, je ena tistih bork, ki se ji Francija želi pokloniti, piše francoski Le Monde: "V torek, 30. novembra, simbolično vstopa v Panteon."
Pripadniki francoskih letalskih sil bodo v Panteon prinesli simbolično krsto v znak njene vloge v francoskih zračnih silah. Njeni posmrtni ostanki bodo ostali v Monaku, kjer je bila pokopana. Umrla je 12. aprila 1975 v starosti 68 let, le nekaj dni za tem, ko je s kabarejsko uspešnico proslavila pol stoletja odrskega delovanja.
Njena družina si je sicer od leta 2013 prizadevala, da bi bila Josephine Baker sprejeta v Panteon. Pripravili so tudi peticijo ter zbrali približno 38.000 podpisov. "Bila je umetnica, prva temnopolta mednarodna zvezda, muza kubistov, borka francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno, ob boku Martina Luthra Kinga si je prizadevala za državljanske pravice," med drugim piše v peticiji.
Bakerjeva kot šesta ženska v Panteonu
Josephine Baker bo po letu 2018, ko so v Panteonu pokopali nekdanjo ministrico in borko za pravice žensk Simone Veil, šesta ženska med 80 nacionalnimi velikani v zgodovini Francije v pariškem Panteonu. Hkrati bo prva zvezdnica s simbolnim mestom v tem posvetnem templju, ki je zadnje počivališče osebnosti iz sveta politike, kulture in znanosti, kot so pisatelja Victor Hugo in Emile Zola, znanstvenica Marie Curie in filozof Voltair.
Prelomnica v njenem boju za rasno pravičnost – zavrnitev nastopa
Bakerjeva je decembra 1950 prejela telegram iz Copa Cityja, razkošnega nočnega kluba v Miami Beachu, v katerem so jo povabili na serijo koncertov. A zaradi segregacije v ZDA je temnopolta pevka zavrnila nastop na prizorišču, kjer Afroameričani niso bili sprejeti. Ta odločitev je postala prelomnica v njenem boju za rasno pravičnost.

Do poznih 40. let prejšnjega stoletja je že bila svetovna zvezdnica, ki je slovela po kabaretih v Parizu, kjer je živela od leta 1925. Vendar ji slava ni preprečila, da se ne bi soočila z diskriminacijo v ZDA, kjer se je rodila. Segregacijski zakoni v južnih ameriških zveznih državah so Afroameričanom preprečili dostop do plaž, restavracij in drugih javnih prizorišč, razen če so tam delali.
Leta 1948 so številni newyorški hoteli zavrnili njeno gostovanje z njenim belopoltim možem, Francozom Joom Bouillonom. Ko je zavrnila ponudbo Copa Cityja, je ni mogel prepričati niti menedžer kluba Ned Schuyler. "Ne morem delati tam, kamor moji ljudje ne morejo iti," je, kot je v članku zapisala zgodovinarka državljanskih pravic v Združenih državah Mary Dudziak, dejala menedžerju: "To je tako preprosto." Zaradi njene odločnosti je Schuyler nato podpisal dokument, ki je zagotavljal vstop vsem, ne glede na barvo kože.
V Copa Cityju je Josephine Baker nastopila januarja 1951 in občinstvu povedala, da gre za njen prvi nastop v domovini po 26 letih. Po navedbah zgodovinarke je dodala: "Prejšnji časi niso šteli. Zdaj je drugače. Vesela sem, da sem tukaj in da lahko nastopam v tem mestu v teh okoliščinah, ko so lahko tukaj moji ljudje, da me vidijo."
Njeni koncerti v Copa Cityju so bili uspešni. Mediji so jo hvalili. Še istega leta se je tako lotila nove turneje po ZDA in od vsakega gostitelja zahtevala odpravo segregacije.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.