Jorja Smith ponuja sijajen nastop, Nicki Minaj pa še sprednji adut

THE WEEKND ft. FUTURE - Double Fantasy

Predpostavimo, da The Weekndova napoved, da bo v prihodnje spet raje le Abel Tesfaye, torej, da se bo znova odzival le še na svoje krstno ime, s tem novim hitom iz njegovega bogatega serijala še nima neposredne povezave. Ali pač. S komadom Double Fantasy je The Weeknd svojemu pevskemu romanticizmu namenil ritem srednje hitrosti. Superzvezdnikov glas je zadržan, a tonalno še vedno dopadljivo zglajen. Prvi del sintetizatorsko gnane pop serenade razočajajoče sklene zaporedje ničnih verzov (Ohoooo, ohooooo, ohooooo itd.). Sledi vstajenje The Weekdove simpatije do produkcijske pop mode iz osemdesetih minulega stoletja. Po ritmično izstopajoči zlati sledici, ali na začetku zadnje tretjine song naskoči traperski veteran Future. Tudi njegova kadenca je mirna, skoraj premalo značajska. Disco in/ali hiphop ihte od nikoder. Melanholija ni vedno recept za uspeh. Malce neuravnotežena pa še toliko manj. V spotu zmaga edino Vanessa Paradis ml., to je Lily-Rose Depp.

Ocena: 3

NICKI MINAJ - Red Ruby Da Sleeze

Eno je obvladati rapersko veščino. Še bolj pripravno je dobro rapati, ko si malenkost vznemirjen, razdražen, nervozen, jezen. Iskra zajedljivost se v takih primerih čuti kot še bolj iskrena, bolj pristna. A problem nastane, ko se raper ali raperka pritožuje vse vprek, še bolj pa takrat, ko predstavljeni simbolizmi, primerjave ali pač avtorski ples zabavnih floskul sklene logični pripovedni sklop. Nicki Minaj ima prvo, drugega pa skoraj ne več. Povratniški hit ene najbolj izpostavljenih raperk in nemara še vedno prve glasnice kičastega hiphopa je kratkomalo bogi. Vzorec izposojen pri kolegici soularki Lumidee – song Never Leave You (Uh Oooh, Uhooh), letnik 2003 -, delno rešuje položaj, a ga pred oblačnostjo, ki prevladuje v komadu (in spremljajočem videu) ne zmore obvarovati. Hkrati tudi joški Nicki Minaj niti niso več zanimivi. Ena plus ena sta dve, minus ena je, žal, le še ena. Ok. Za polmeterski dekolté pa, vseeno, še polovička zraven.

Ocena: 1,5

JORJA SMITH - Little Things

Krasna ritmika delno vključuje afro-beat, 2-step, drum'n'bassa, poleg tega pa še kanec glitchy-popa ali mehkega techna oz. electro popa. Zasnova nove uspešnice sijajni londonski vokalistki ponuja nešteto možnosti. Jorja Smith z izvedbo svoje vokalne postavke ne taktizira. Vštric nasičeni ritmiki dere tudi tok njene glasovne odličnosti. Dilem o ambicioznosti in angažiranost torej ni. A vendarle ne gre le za golo pevsko intenzivnost Smithove. Figure in obrazila, ki jih pevka uporabi v Little Things, so iz šatulje, ki jo s sabo nosijo le vrhunske pevke jazza. O navdihujočem dance zaključku pa prav tako vse le pohvalno. Za v učbenike.

Ocena: 5

GUS DAPPERTON ft. BENEE - Don't Let Me Down

Perfekten pop song! Pri čemer je Newyorčan kot gostitelj praktično prevzel vibracijo, ki je v resnici v zadnjih petih letih proslavil nadobudno Novozelandko. Tempo v božajočih funky-house gaberitih, ravno prav nevsiljiv, obema vokaloma izjemno pristoji. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Dapperton celotno uvodno polovico pesmi darežljivo prepustil svoji kolegici, če ne kar svoji trenutni muzi. Sila primerno za užitkarski poletni spust po dolgem cestnem klancu, po možnosti v cabrio režimu.

Ocena: 4,5