Jon Vitezič o glasbenem prvencu Mars: Iskrenost prepriča poslušalca

20-letni slovenski glasbenik Jon Vitezič predstavlja svoj prvi album Mars, na katerem je 12 angleških skladb, ki jih je napisal, ko je bil star 16 let, in tri že izdane slovenske skladbe Utrip, Pot Na Mars in letošnjo uspešnico Vesolje za dva. Album je produciral Peter Dekleva, kitarist skupine Hamo & Tribute 2 Love, za končno glasbeno podobo pa je poskrbel Gregor Zemljič. Martin Janežič - Buco (Hamo & Tribute 2 Love) je kot gostujoči glasbenik posnel bobne pri skladbah Bleed in Utrip, Tia Vitezič pa je v duetu z Jonom zapela božično skladbo Friend's Couch. 

Posebnost Marsa so tudi vizualne podobe oziroma visualizerji, ki spremljajo vsako od skladb. Video podobe je mladi glasbenik posnel v Italiji in Sloveniji skupaj z režiserjem Astronavtom, s katerim sta v preteklosti že sodelovala. Od kod ideja, da skladbe nadgradi z vizualno podobo, zakaj jih je večina napisanih v angleškem jeziku in kakšen vpliv je imel pri ustvarjanju na Jona njegov oče Alana Viteziča, si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Kako bi opisal svoj prvi album Mars? 

Zvočno bi album Mars opredelil kot kantavtorski pop. Sicer pa je to zbirka mojih prvih pesmi in prikazuje moj proces učenja komponiranja in ustvarjanja. 

Kako to, da si se odločil, da ga poimenuješ po svojem kužku? 

Album je svoje ime dobil zaradi skladbe Mars, ki je poimenovana po mojem kužku. Ime se mi je zdelo zanimivo, saj lahko naslednje albume prav tako poimenujem po planetih in sestavim nekakšno svoje osončje.

Od kod si jemal navdih za pesmi?

Navdih za svoje pesmi sem jemal kar iz svojega življenja. Skoraj vse pesmi na albumu govorijo o osebnih izkušnjah in odnosih z bližnjimi. Zdi se mi, da je prav ta iskrenost to, kar prepriča poslušalca, ki se morda spopada s podobnimi problemi in v skladbah najde uteho.

Kako dolgo je album nastajal? 

Album je nastajal dve leti, vendar je na izid čakal kar štiri leta. Z ustvarjanjem sem začel pri 15 letih in končne različice skladb posnel proti koncu 16. leta. Seveda je potem sledil še proces miksanja in masteringa, ki smo se ga lotili tik pred izidom albuma. 

Je težko peti in sedaj predstavljati pesmi, ki govorijo o tvoji preteklosti in si jih napisal kot 16-letnik?

Sploh ne. Še vedno sem zelo ponosen na vse pesmi, ki sem jih napisal, in se še vedno kdaj najdem v njih. Hvaležen sem, da sem sodeloval s producentom Petrom Deklevo, saj po njegovi zaslugi skladbe na albumu zvenijo brezčasne in mi jih bo vedno v veselje poslušati ter izvajati.

Kako to, da pišeš pesmi v slovenščini in angleščini? Je morda razlog, da je na albumu večina angleških pesmi, želja po uspehu v tujini? 

Na albumu je večina angleških pesmi, saj sem v času pisanja skladb poslušal zgolj angleško glasbo, ki je name očitno močno vplivala. Dandanes je redkost, da kaj napišem v angleščini, saj sem spoznal, da je slovenski jezik veliko bolj iskren in tudi bolj primeren za slovenski trg. Pisanje v slovenskem jeziku pa mi je še vedno malo tuje in mi predstavlja velik izziv, zato je proces pisanja skladb malo daljši, kot je bil za prvi album.

Kako to, da si se odločil, da vsaki skladbi daš še vizualno podobo z visualizerji? Od kod ta ideja? 

Glede na to, da so vse skladbe na albumu že nekoliko starejše, sem si ob izidu želel tudi nekaj sveže energije. Prav tako se mi zdi primerno, da ima album še vizualno podobo, saj smo ljudje vizualna bitja. Idejo je v meni vzbudil bend Måneskin, ki je ob izidu albuma prav tako k vsaki skladbi priložil še en visualizer.

Si si sam zamislil koncept visualizerjev? 

Večino idej za visualizerje je predlagal moj oče, s katerim na video projektih sodelujeva že od prvega videospota za skladbo Utrip. Visualizerje smo prav tako snemali med družinskim potovanjem po Italiji, tako da so bile ideje vedno povezane z lokacijo, kjer smo se nahajali.

Kako svetuješ, da poslušalci 'poslušajo' tvoj album? Ali je nujno, da zraven tudi gledajo visualizerje? 

Poslušalcem svetujem, da skladbe na albumu poslušajo kar po vrsti. Sicer zaporedje pesmi nima velikega pomena, vendar je oblikovano tako, da album lepo teče. Ob poslušanju albuma seveda ni treba gledati tudi visualizerjev, so pa na voljo za tiste, ki jim glasba ni dovolj.

V izjavi ob izidu albuma si dejal, da sta se z očetom Alanom Vitezičem (pevec skupine Društvo mrtvih pesnikov) ob ustvarjanju Marsa še bolj povezala. Kako je potekalo vajino sodelovanje? 

Oče je bil in je še vedno odličen glasbeni mentor. Takoj, ko sem napisal kakšno skladbo, sem mu jo predstavil in od njega prejel konstruktivno kritiko, zaradi katere sem se še bolj poglobil v pisanje pesmi in posledično nadgradil kvaliteto skladbe. Prav tako mi je pomagal pri snemanju demov, saj sem bil še relativno nov v svetu glasbene produkcije. 

Kakšen vpliv je imel oče na tvoje ustvarjanje? Ti je bil zgled, glede na to, da si že kot otrok sanjal o glasbeni karieri? 

Alan je imel na moje ustvarjanje velik vpliv, vendar me pri pisanju pesmi nikoli ni omejeval. Če se mu je zdelo primerno, mi je kdaj dal kakšen koristen nasvet, da me je usmeril na pravo pot, sicer pa mi je pustil, da se kot avtor oblikujem sam. Vedno mi je bil tudi zgled, saj mi je predstavil svet glasbe. Sprva me sicer igranje kitare v glasbeni šoli ni veselilo, vendar sem vedno čutil, da mi je ustvarjanje glasbe namenjeno.  

Ti je glede glasbene kariere in ustvarjanja dal kakšne napotke ali nasvete? 

Seveda mi stalno daje nasvete, ko jih potrebujem. Res imam srečo, da imam zraven sebe nekoga, ki mi iz prve roke lahko pove o izkušnjah in izzivih, s katerimi se srečujem kot glasbenik. Prav tako pa tudi jaz kdaj očetu svetujem, sploh na področju socialnih omrežij.