Če se sprašujete, zakaj so Joker Out tako posebni, prav gotovo niste slišali še nobene njihove pesmi, še manj bili na njihovem koncertu. Fantje so svojo pot pod skupnim imenom začeli leta 2017, ko so zmagali na tekmovanju dijaških bendov, od takrat pa izdali pet singlov in prav vsi so postali hit. Dobra popotnica za prvi album, čigar izid so prestavljali kar leto in pol in ga pred dnevi skupaj z oboževalci le dočakali v ljubljanski Cvetličarni. Jure, Kris, Martin, Jan in Bojan so dan pred uradno predstavitvijo priznali, da imajo nekaj treme, ta pa je po njihovem suverenem nastopu na odru očitno izginila takoj, ko so stopili pred nabito polno dvorano navdušenja polne slovenske mladine.
Vaša pot se je začela na malem odru Kina Šiška v projektu Špil liga, štiri leta pozneje predstavljate debitantski album v dvakrat razprodani Cvetličarni. Kakšni so to občutki?
Kris: Ne vem, če lahko čisto natančno odgovorim na to. Vsaj zame to ni nek tako intenziven občutek, da bi lahko jasno govoril o tem. Vsekakor je pa lep napredek in iskreno ne vem, če je kdo med nami sploh pričakoval, da bomo kdaj na tej točki. Vmes je prišla še korona in takrat se je vse skupaj zdelo še manj izvedljivo.
Bojan: Od takrat je minilo kar nekaj časa, se pravi štiri leta, vmes pa smo imeli dovolj časa za razdelati uspehe, ki smo jih doživljali in stopničke, po katerih smo plezali. Absolutno pa je kar malce neverjetno to, kar se bo zgodilo v Cvetličarni, ker je to ena tako velika stvar, ki si je niti ne znamo predstavljati.
Prvenec je končno izdan. Na albumu Umazane misli je 10 pesmi, med njimi jih je polovica že hitov, ostali so na dobri poti, da to še postanejo. Kakšen je bil ustvarjalni proces?
Bojan: Pravzaprav je ta druga polovica albuma, ki do zdaj še ni bila znana, doživela kar veliko spremembo. Od začetka snemanja albuma, ko je bil celoten album pravzaprav že posnet, do tega, kar slišimo danes, se je zgodilo kar nekaj sprememb. V prvem valu epidemije smo bili nekaj časa oddaljeni drug od drugega in ko smo ponovno poslušali že posnet material, smo ugotovili, da nismo zadovoljni s tem, ker smo naredili. Odločili smo se, da želimo zadevo osvežiti in prenoviti, zato so komadi potem dobili precej novo zvočno obliko v prostoru za vaje. Tako je ta drugi del albuma nastajal nekako od decembra dalje.
Kris: En izmed komadov, to je Dopamin, je nastal dva tedna pred izidom albuma. Imel je vsaj štiri različice pred izidom.
Martin: Tudi pesem Bele sanje ima toliko različic, da sta nastali v bistvu še dve novi pesmi, ki pa ju nismo uvrstili na album, bosta pa morda na prihodnjem.
Jan: Mi napišemo eno pesem in potem naredimo iz te pesmi neko novo pesem, ampak še vedno delamo staro pesem. In potem se ta stara pesem zopet razcepi in potem se še te nove pesmi razcepijo. V bistvu smo v življenju napisali samo en komad, potem pa so nastajale nove različice. To je zgodba te plošče.
Rdeča nit albuma so ljubezen in medsebojni odnosi. Besedila pišete sami, od kod izvira navdih zanje?
Bojan: Večina teh ljubezenskih besedil je nastala, ko sem ali pa so imeli ljudje okoli mene v določeni meri zlomljeno srce. Kris bo svojo zgodbo moral povedati sam.
Kris: Moj komad je nastal, ker sem imel jaz zlomljeno srce – tudi zato, ker je Bojan trikrat zavrnil mojo različico. (Smeh)
Bojan: Besedila so avtobiografska, tista , ki pa to niso, so poosebitev tujih zgodb. Še vedno so do določene mere avtobiografska. To so po navadi zgodbe bližjih ljudi in so resnične, zato imajo smisel.
Povsod vas označujejo s »shagadelic rock« bendom. Kaj to v bistvu pomeni?
Bojan: Tega ne izpostavljamo mi.
Martin: Ime se samo prodaja.
Bojan: To v bistvu označuje nas, ker mi smo 'shagadelic' rokenrol.
Jan: Edini predstavniki svoje zvrsti.
Bojan: V resnici je zelo iskreno in igrivo. Brez kakršnegakoli sramu igrivo.
Kris: Včeraj mi je ena prijateljica rekla, da je glavna tema našega albuma pohota. In do neke mere tega ni moč zanikati, vsaj po mojem mnenju. (smeh)
Bojan: Pa saj ta neka pohota, pa naj bo do česar koli, je nekaj, kar žene mladega človeka v kreativnost. Kreativen pa si na tisoč in en način, zato da bi dobil tisto, do česar si pohoten.
Nekako ne moremo mimo Big Foot Mame (op. u. Krisov oče je Miha Guštin-Gušti). Kakšen vpliv je imela njihova glasba nate, Kris?
Kris: Dejansko sem tri leta v najstniških letih poslušal samo njih, tako da se lažem, ko rečem, da so mi bedni. Zdaj pa sem se jih malce prenasitil.
Že zdaj vam nekateri napovedujejo, da ste naslednji veliki slovenski rock bend, kot sta prav Big Foot Mama in Siddharta. Kaj vam to pomeni?
Martin: To nam zagotovo veliko pomeni, ampak se mi zdi, da je v Sloveniji res malo takih glasbenih skupin, da potem vsi rečejo Big Foot Mama ali Siddharta. Če bi bili v Ameriki, bi mogoče lahko še koga drugega našteli. Zagotovo nam to veliko pomeni, ampak moramo se najprej dokazati.
Bojan: Dejansko je to nekaj, česar še ne moremo zaobjeti kot resnično. Nimamo še ničesar, s čimer bi lahko to primerjali.
Imate precej zvesto bazo oboževalcev, lansko leto ste jih presenetili z lepo gesto in jih obiskovali po domovih v Sloveniji. Imate letos v načrtu kaj podobnega?
Martin: Lani smo z veseljem šli do vseh fenov, ki so nas podprli v teh koronskih časih, ko eno leto nismo nastopali, hkrati pa smo vseeno bili v studiu, kjer smo snemali videospote in pesmi. Oni so nas takrat podprli tako finančno in s tem, da so naši oboževalci, kar smo lahko videli tudi izven koncertov. Letos imamo presenečenje za december, ampak morda ne to, da jih bomo v živo obiskali.
Jan: Letos bo samo Jure hodil do oboževalk, ker je lani zamudil ta del.
Kako ste Joker Out preživeli zadnje leto, ko je celoten glasbeni sektor zelo trpel? Vemo, da ste preložili izid albuma.
Martin: Imamo to srečo, da smo še vsi študenti in naše preživetje ni tako finančno odvisno od benda – še. Morda smo zato malo manj trpeli, kot celoten ostali glasbeni sektor. Smo pa zelo veseli, da se sedaj javno življenje odpira in situacija s PCT dovoljuje celotni glasbeni industriji, da se ponovno razvija.
Kris: Kako poetično si povedal, da vsi še živimo pri starših. (smeh)
Kaj imate v načrtu po teh dveh razprodanih koncertih?
Jan: V planu imamo razprodati še vse ostale dvorane po Sloveniji. In ko razprodamo vse, bomo še eno zgradili in bomo še tisto razprodali. (smeh)
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.