JACOB COLLIER ft. LIZZY McALIPINE & JOHN MAYER - Never Gonna Be Alone
Ena konkretna za siesto. Jacob Collier je še vedno mladi angleški multi-muzik, pianistični virtuoz in kompozitorski genij. Še zlasti je znan po svojih vratolomnih vokalnih aranžmajih, ki jih obvladuje podobno suvereno kot njegov mentor Quincy Jones. V primeru nove songovske izdaje se Collier zateka k zmerno baladni blaženosti. Filadelfijska pevka Lizzy McAlpine pričujoči pesmi ponudi čudovito nežnost. Avtor je znan tudi po tem, da v goste redno vabi kolege, a le najboljše. Zato niti ne čudi, da se in to v pravem trenutku ter z obilo dobrega okusa v romantiko vmeša tudi žlahtna kitara Johna Mayerja, prav tako proslavljenega ameriškega avtorja in solista. Never Gonna Be Alone žari od opojnosti in lahkotnosti, pa čeprav imamo v resnici opravka s hudo premišljeno in zahtevno izvedbo. Mojstri to počno mojstrsko.
Ocena: 5
DEVON COLE - Hey Cowboy
Še relativno neznana kanadska pevka s svoje feministične distance navdušeno zbada vse, kar sodi v sodoben trendovski milje. Devon Cole, ki sprva ni želela postati umetnica, saj jo je veliko bolj zanimal študij psihologije, je v novem poskusu prav zabavna. Njen prvi album, izdan lani (Party For One), je v primerjavi s Hey Cowboy nekolikanj drugačen, skoraj bi trdil, da še vedno nekoliko zadržan. Hey Cowboy pa namiguje na to, da Devon Cole postaja vse bolj in bolj pogumna. To pa lahko na dolgi rok le koristi. Tako njej kot tudi vsem, ki z zanimanjem, zdaj pa sploh, spremljamo njen nagel preboj in artistični razvoj. Colova bi znala v prihodnje ponuditi še marsikaj. Fletno.
Ocena: 4
SARA AND TEGAN - Smoking Weed Alone
Kanadski indie pop dvojec je izid desetega albuma Crybaby zaznamoval s singlom, ki mu vsaj po naslovu skorajda ni para. Sploh če namišljen izbor zožimo na bazo prijaznih, spogledljivih polposkočnih popevk zmernega ali zmerno hitrega tempa, kakršnih na radijskih frekvencah slišimo na tone. Sicer je že dolgo dobro znano, da se enojajčni dvojčici Quin s svojim pripovedništvom vselej sidrata v sproščenih, neobremenjenih vodah in publiki že kar pregovorno namenjata zgolj dobrovoljnost. A znotraj te tudi kakšno pikro ali kritično. Ker se Tegan in Sara tudi tokrat malenkost prerekata, ta song, ki idejno ni posebej globok, izzveni skrajno simpatično.
Ocena: 3,5
ELLIE GOULDING - Let It Die
Ponovna vrnitev svoje dni – to je bilo še pred Adelino serijo diskografskih zmag – nemara najbolj priljubljene britanske pop solistke pač mora biti udarna. A če je pogojno že tak video, zagotovo tovrstnega magnetizma manjka songu. Korus je celo za ped bolj atraktiven kot refren. V slednjem se izpostavita le obseg in moč Ellinega izjemnega glasu. Obenem pa se znova pripeti, da vokalnih fines kar ni in ni zaznati. Razloga za to sta lahko le dva. Pevka bodisi teh ni zmožna zaradi prešibke senzibilnosti bodisi so avtorji, torej kompozitorji in še zlasti aranžerji, slepo prepričani, da nas bo omrežila že prodornost ali prebojnost odpetega. Ob koncu predprejšnjega desetletja je na ta način še šlo, od takrat in očitno še en albumski cikel več pa Ellie Goulding ne more računati na kaj posebej izjemnega.
Ocena: 2
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.