Imenitno pospeševanje melanholičnega poeta

BEN HOWARD - Is It?

Navadno se posebej intimno glasbeno delo slehernega kantavtorja do počasnejših ritmov in harmonskih nežnosti raztopi še preden zaužijemo njegove prve takte. Vse kar sledi pa največkrat nekaj, ob čemer še polži zehajo. Ben Howard, angleški pisec neverjetno učinkovitih bolj akustičnih songov ter raje zadržani vokalist, še enkrat več potrjuje svojo bistrost, če ne kar zavidljiv smisel humor. Howard jih ima komaj 36 in, kot je sporočal, ga je lani, in to med počitkom na vrtu njegovega doma na Ibizi, dvakrat oplazila kap. Poseben lik na glasbeni sceni, kar impresionistični poet in glasbenik iz Devona nedvomno je, se ni obotavljal. Z izdajo petega albuma je pohitel tako kot še z nobeno poprej. Do sedaj za vsakega predhodnega potreboval najmanj tri leta. Pa ne samo to. Bena Howarda zdaj pravzaprav prvič lahko slišimo v hitrejših in bogatejše zaranžiranih songih. Pa ne samo to (drugič). Vsi ti skomadi so fenomenalni. Še zlasti je tak vselej kritičen začetek ali prva polovica kompleta. Howard se je eksperimentiranja z zvokom, takrat še na pro-akustični osnovi, navlekel pred leti, ko je v paru z Aaronom Dessnerjem snoval album Collection from the Whiteout (izdan leta 2021). Mimogrede, Dessner je v zadnjem desetletju dejansko najbolj zaposlen akustik. Ohičan je poleg ustvarjanja v matični zasedbi The National v minulih sezonah uspešno revitaliziral celo izraz Taylor Swift. Delo Is It? je vpeto na dveh koncih, simbolno sta to nasprotji, pa najsi tega razlagamo nič drugače kot začetek in konec ali pač življenje in odhod v onostranstvo. Howard med njima krmari presenetljivo sproščeno, v resnici zelo optimistično, pri čemer pogosto zelo čudaški kitarski prijemi in okrasje, ki jih spremlja, spomnijo celo na paravane, kakršne riše opus Avstralcev Tame Impala. Pri čemer ni izključena teza, da Bena Howarda po novem malce vleče tudi v senco najbolj odbite ameriške nu-folk ekipe Bon Iver. V tem smisel se rad spomnim trenutka, ko se mi je Howard prvič zataknil za uho. Ključen je bil YT-posnetek z vragolijami prepričljivo najbolj spretnega kolesarja v zgodovini, to je Škot Danny MacAskill. Ta klip je bil podložen s Howardovim prvim velikim hitom Keep Your Heads Up. Kmalu zatem je plahi kantavtor, ki je odraščal na južni angleški obali, postregel s fantastičnim prvencem Every Kingdom (2011). Spomin na prej omenjeno rahlo oživi Interm Of Sense, malodane idealna popevka za lenobno popoldne. Ob tem, da sta, kot že razkrito, uvodni dve na albumu Is It? nerealni mojstrovini. Songa Couldn't Make It Up in Walking Backwards v hipu očarata, tako melodično, produkcijsko kot tudi lirično. Izjemna je celo Spirit, pa čeprav ta sloni le na skromni zanki, ki jo Howard ustvari le s pomočjo kitarskega efekta. Da naj o najbolj kompleksni Howardovi novi skladbi Days Of Lantana, z zgodnjo solažo čarobne oboe, raje ne začenjam pisanja večkratno predoglega eseja, kakšnega si dejansko zasluži. Še vedno torej drži, kar je dopisal eden o komentatorjev pod video hitovske Life In The Time: "Vsakič ko Ben Howard izda nov album se mi nekontrolirano nasmiha." Praksa se še kar ponavlja.

Ocena: 5