Hiphop ponikalnica Krat-3

MAJLO 27 – x3

Ko bi le vsi festivali trap-house-popa bili takšni. Majlo 27 na debitantskem albumu izkazuje več talentov. Med temi najbrž najbolj izstopa smisel za mehko dramatiko, ki dosledno valovi počez in vzdolž 45 minut, te pa zapolni kar 15 (prav res) hitov. Realno sta dva posnetka nekoliko čudaška derivata hiphop struktur. Medtem ko preostanek Majlovih songov ravno prav vznemiri moško in, verjamem, zlahka omreži žensko polovico poslušalstva. Raznovrstne ritmike so porok uživaškega toka celote. Barva glasu raperja in pevca Majla 27 še zdaleč ni perfektna solistična materija. Upam si celo trditi, da marsikateri zborovodja Trzinca niti za minuto ne bi pogrešal v svoji zasedbi. Tudi avto-tune efekt je pogosto artistovo pomagalo. Že z vsem naštetim pa je očitno tudi modno ozaveščeni Majlo 27 že potrjen kot domačinski pop matador novega kova. V mislih imam moody matadorja, tj. vpadljivega, karizmatičnega, a konkretno zasanjanega šarmerja, ki pa zna vsak trenutek tudi močno presenetiti. Zakaj komad Sanjam še ne pozna vsa država, me čudi. A tudi to se bo, prepričan sem, kmalu uredilo. Namreč, gre za primer krasnega razlitja lahkotne romantike na srednje pospešenem ritmu – enostavno, ljubko, mikavno. Ne laž mi več, ki velja za Majlov svež hitič, ima prijeten, nevsiljiv house-beat, melodija ni zahtevna, z nekaj neznatnimi in spet ravno prav ambicioznimi tonalnimi dvigi/spusti ga mladi zvezdnik raje priprtega pogleda izpelje pohvalno. Ana-Marija je malce cenen raggatonček, ki ne uspe postati bombonček, vsaj v urbani konstalaciji ne. Vse luči je še en soliden poskus čistejšega house-popa. Pri čemer sumim celo, da je glasnejši advokat tega posnetka Majlov producent Pafko. In nazaj k začetni tezi. Ob naštevanju sladkosti iz paketa x3 še vedno nisem dospel do dveh Majlovih songov, ki dokončno potrdita glasbenikovo integriteto ter z njo tudi koherentnost albuma. Med oblaki je odličen, še bolj prijetno pa izzveni napev Ti hočeš letet. V obeh primerih gre za, v starošolski kritiški terminologiji, mala sladkobna songa, izvedena v preohlapnem, malodane preveč grandioznem formatu – tiho kitarsko pospremljeni start in potencirano samozavesten refren. Toda ravno ta skladenjski fashion razumem kot nekaj nano-katarzičnega ter, še prej, pogumnega. Tako znova lahko na površje splava ugotovitev, ki je dejansko ključ za razumevanje uspešne pop bivanjskosti – simpl, srčno in zato še kako kul.

Ocena: 4,5