Gregi ni le Genxta, pač pa je tudi Pančlajn genij

GENXTA GREGI – Pančlajn genij

Naslov Gregijevega prvenca je dosledno vpadljiv. Na albumu kranjsko-ljubljanskega raperja "pančlajnov" res ne manjka. Celo tisti genialnih je precej. Vseeno pa se ti skozi sočne, zabavne, smešne, direktne, nagle, če ne kar ekspresne izpovedi nekolikanj razpustijo. Zakaj tako, ni težko ugotoviti. Raper je goro avtorskih domislic snoval in koval vražje dolgo. Genxta Gregi med njimi izda tudi, da je Došin fan, ob tem da se s simpatijami ozira tudi po kolegu Skovi in legendarnem Aliju Enu (komad Lena scena). Vmes si tisto ikonsko Ballaujevo (Rap je t'ko k' pograd, sori, j's spim uzgori'), nekolikanj prikroji. Se pa sicer domišljijski svet 33-letnega raperja zdi dokaj prostran, pa čeprav se poet nemara prepogosto zateka k pripovednim kombinacijam, v katerih nastopajo športni zvezdniki (Keylor Navas, Marko Milič, Pippo Inzaghi idr.), znaneže po drugih ali drugačnih veščinah pa v Gregijevi razrasli se rimokleparnici bolj kot ne pogrešamo. Genxta Gregi (se) vzporedno izda, da mu izbranka dopoveduje, da za njegovo vlogo ne potrebuje nekoga, ki notorično spremlja športne stave. Raper svoje verze premalokrat pomaka tudi v omako oz. jo primerja s hrano, pa čeprav naj bi bila priprava le-te njegov osnovni poklic.

Glavni minus pohvalno krepkega in seriozno dinamičnega glasbenega zalogaja je njegova oblika. Genxta Gregi po plahem Skovinem principu najprej teatralno povabi v svoj svet, kjer pa ta ista predstava kasneje ni več pomembna. Do bolj dodelane oblikovne forme Pančlajn genij torej ne dospe. Pa čeprav so začetni obeti za kaj takega, ponovim, še kar zgledni. Po songih Genxtamanija, Greggy Krueger in malenkost bolj globlji samorefleksiji Neodporen delo prehitro zapusti prvotno skico, sčasoma pa mu uplahne tudi namen. Po šestem komadu je tako poslušalec izpostavljen le še frontalnemu čvekaškemu napadu po vzoru Eminema. Pomembnost čisto glasbene teksture se izpostavi le še v s spremljevalnim vokalom polepšanem komadu Per Ver-en. Nenazadnje je tudi ta sprva opis realnosti, ki pa se ob koncu izkaže le kot privid iz sanj. Uporabljena dramaturška figura gotovo najprej zadene v opus Klemna Klemna, ki je podobno, a precej bolje spisano in pripovedno enako brezhibno izpeljano taktiko uporabil že pred desetletjem, če ne zdaj že pred dvema. Malenkostno je, a samo ob koncu, zabeljen še posnetek Ko bo padla toča. Genxta Gregi nato vročično naniza preostanek mehkih boom bap beatov, in to vse tja do, kot omenjano, premalo slovesnega zaključka. A je ob spominu na tehnično najboljšega (belopoltega) raperja vseh časov, torej na Eminema, potrebno Genxta Gregija za njegovo dikcijo nemudoma nagraditi s petico. Mešanica njegove zadržane gorenjščine in še ne dovolj spakedrane bežigrajščine raperju omogoča skoraj perfektno, to je čisto in jasno izgovorjavo, ki je garant za to, da ga boste vsi razumeli.

Album Pančlajn genij je dober, v nekaterih pasažah kar odličen, a tihih pričakovanj o tem, da bi postal nekaj ikoničnega, naposled ne doseže. Album je izdala vse bolj prisotna založba Anarhitekt, ki jo vodi Ptujčan Gotti. Slavnostna promocija Pančlajn genija se obeta 3. marca v Kranju.

Ocena: 4,5