Tom Walker – I Am
Škotski gospelovski folk-rocker je tudi drugi album oddelal pošteno. Načeloma do glasbenih del te sorte nimam posebnih simpatij. Razen zavidljivo mogočnega in zato povsem dominantnega vodilnega glasu so oblike komadov skrajno kalupske. Njihova spremljava so bodisi zbori, pretežno je to solistični klavir, le redko se izpostavi solo kitara. Vsebina verzov je predvidljiva, bodisi splošno bodrilna, bodisi osladno-nostalgična, pogosto celo nerodno spomeničarska. Sem ter tja nagovori iz Walkerjevih pesmi (pa tudi tistih Rag'N'Bone Mana, Toma Greenana in sorodnih, tudi po stasu vse prej kot lahkokategornikov) malodane zapadejo v nabožno liriko. A kot je to v protestantskih deželah navada, velja mantra, da je sprva bolje potrpeti ter nato udariti še enkrat, še bolje, razbesnjen ustvariti, doseči zastavljeni cilj. Pohvalno na albumu I Am je dejstvo, da Walker, sploh v songih s prve polovice niza, poskuša ostati zanimiv, dopadljiv, intriganten. To mu omogoča radoživa ritmika, večkrat zastavljena kar presenetljivo asimetrično. Prav take so tudi predstavljene balade, ki jih je – tudi pohvalno – komaj nekaj. Tom Walker se lahko še enkrat pohvali z dobro lestvično uvrstitvijo, saj je I am že prvi teden zasedla 4. mesto na otoški lestvici, medtem ko je bila pevčeva prejšnja stvaritev, to je prvenka What A Time To Be Alive (2019), brezmadežno prva. Čeprav Tom Walker ostaja ekskluzivna domena radijskih urednikov brez domišljije, ga ne gre preslišati. Sploh ne drum'n'bassovsko navdahnjeni song Echos, refren katerega pevca prikupno približa italijanskemu pop-canzonerju Neku. Še vedno bolje to kot pa idejno povsem pogubna nova stvaritev Katy Perry.
Ocena: 3
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.