Goran Bare: Obstaja samo en človek in ena resnica

Dobri dve leti nazaj smo se pogovarjali o novem albumu, pa da imate najboljšo skupino na Balkanu, morda celo na svetu, kako je zdaj z albumom, novimi pesmimi, kje ste v tem procesu?

To se bo zgodilo letos, ne morem reči kdaj, celoten proces je na čakanju, odkar nas je prekinil kovid, vendar pesmi že imamo. Te dni pride k meni naš producent Mario Rašić, da posnameva pesmi, nato jih pošljem fantom, letos še zagotovo.

Vaš vzornik je bil Ian Curtis iz Joy Division, ki je pokazal, kako ravnati, vedno govoriti in pridigati samo resnico. In kaj to pomeni, kaj je vaša resnica?

Resnica je samo ena, ne moreš lagati in reči, da je resnica, ne moreš lagati o resnici, ne moreš ustvariti izmišljene resnice. Kar se mene tiče, obstaja samo en človek in ena resnica.

Pred približno desetimi leti ste rekli, da rokenrola ni več, da glasbi vladata Lady Gaga in Lady Šimpanzi. Kako je danes, je v tem smislu bolje ali slabše?

Nič spektakularnega se ni spremenilo, razen tega, da je veliko ljudi odšlo, veliko preveč. Ljudje kot sta bila Mark Lanegan in Shane MacGowan, nekateri ljudje, ki so mi veliko pomenili, so odšli. Lady Gaga in podobne pa prepuščam drugim ljudem.

Kaj vas je naučilo štirideset let rokenrola, ste zadovoljni z življenjem, kakšno je vaše "stanje duha" danes, tukaj, v letu 2025?

Končno sem dočakal svobodo, ne, narobe, ničesar nisem dobil, vse sem plačal, s svojo krvjo in svojim grozljivim življenjem, v katerem sem šel skozi vse mogoče stvari. Stvari, ki jih doživi le malokdo, od trpinčenja oblasti v 90. letih in še marsikaj drugega. Zdaj pa sem zelo zadovoljen, saj sem svoje plačal.

Davor Gobac mi je rekel, da je njegov največji uspeh to, da se Psihomodo Pop nikoli ni skregal, Majkam pa ni uspelo, vam je kaj žal zaradi menjav članov, so bile krive substance ali kaj drugega?

Ni nam šlo, ker se ljudje niso mogli prilagoditi nekim mojim težnjam. Ne morem kot umetnik, za katerega se imam, tudi ljudje, s katerimi zdaj igram, so veliki umetniki, še vedno imam svoj bend za najboljšega na svetu, najboljše glasbenike, najboljše ljudi, to je moje življenje in oni so mi vse, kar se je zgodilo prej, sem pozabil, skratka, ne morem stati na mestu. Moram videti, kaj je še tam, oni so bili zadovoljni z "mi smo tukaj in nam je super" jaz ne, jaz sem moral videti, kaj je tam, njim ni bilo treba, nihče jih ni silil. In to je moj največji uspeh, da nikoli nisem nikogar silil v nič in vendar mi je uspelo in uspelo mi je zahvaljujoč Alenu Tibljašu, ki me je pripeljal na pravo pot. To vam povem brez heca in uspelo mi je po zaslugi mojih fantov, ki so zdržali nore dneve mojega obnašanja in so mi bili zelo zvesti in zdaj jim jaz to zvestobo vračam.

Kako vidite svet po koroni, ko Amerika spet dobi Trumpa, ki se s Putinom dogovarja okoli bogastva Ukrajine, kjer vojna (žal) še vedno traja...?

Kot velik kritik ameriške politike in njihovega obnašanja v odnosu do celega sveta hočem, da ima Amerika Trumpa do smrti, da jih uniči. Ker Amerika in Rusija skupaj ne moreta, nekdo mora biti glavni, ampak res ne vem, ali bodo Američani glavni, saj se preveč ukvarjajo s Putinom, tako da je to zame nesmiselna igra. Trump kot Trump je nesmisel življenja, on je tisti, ki dela življenje nesmiselno in neumno, Američani, vzemite si, kar zaslužite, Donalda Trumpa.

Želite še kaj doseči v svoji karieri, ali ste že vse dosegli, kako gledate na te stvari?

Želim narediti še vsaj dva ali tri albume, če bom preživel toliko časa. Poskrbel bom, da bo tisto, po čemer se nas bodo spominjali za vedno, zares ostalo, to vam zagotavljam.

Kaj si človek želi pri tridesetih ali kasneje, pri 50 ali 60 letih? Ste kdaj spremenili svoje življenjske prioritete? Kako danes gledate na življenje in svoj obstoj? Kaj je za vas pomembno?

Človek pri tridesetih ne razmišlja, vsaj jaz nisem razmišljal, zato sem jaz živel, kot sem pač živel. Pri 50. ali 60. pa človek razmišlja, kako izkoristiti čas, ki mu je ostal, da čim več naredi in kaj pusti za seboj. Vsaj jaz to tako vidim, jaz sem eksistencialno preskrbljen, moj sin je odrasel človek in je tudi preskrbljen. Edino, kar šteje, so moji prijatelji, oziroma moj bend, najboljši ljudje, kar jih imam, da z njimi delam najboljše stvari in da si nas po teh stvareh zapomnijo.

Če je življenje rokenrol, ali je sploh smisel življenja brez rokenrola, kaj še obstaja, za kaj drugega je vredno živeti?

Če je življenje rokenrol, potem je totalna bedarija, življenje ni rokenrol. Ampak nočem govoriti o življenju, nočem govoriti o tem, življenje je tisto, kar boste videli, ko bomo mi na odru.

Sredi avgusta boste stari šestdeset let, ali vam to kaj pomeni, kako vidite sebe, kdo je Goran Bare?

Bare sebe vidi kot prijetnega starca, ki je videti kot v štiridesetih. Ne vem iz česa sem, zato mi lasje ne sivijo, pa tudi brke sem si pustil, ker so moji priležnici zelo všeč. Zadovoljen sem z Baretom, ki ga vidim naravnost v ogledalu, s strani sebe ne vidim.