Glasbeni prvenec jazzerja in raperja: Najin proces je precej intuitiven

Skupaj z 12 skladbami album ponuja široko paleto besedil, ki segajo od svetlih do temnejših tem, kar simbolizira različne letne čase in njihovo simboliko v življenju posameznika. Vsebinsko album razkriva Perova razmišljanja in izkušnje, ki jih je pridobil skozi življenje. Tematika se dotika vsakdanjih težav, notranjih bojev, lepote trenutkov, pa tudi življenjskih preizkušenj. Glasbeno paleto dopolnjujejo vrhunski glasbeniki in pevci, kar daje albumu dodatno globino in unikatnost. Pero uporablja lokalni dialekt in sleng, kar albumu daje pristnost in osebno noto, hkrati pa ga umešča v širši slovenski kulturni prostor. Album 4 letni cajti je zato več kot zgolj glasbena stvaritev – je umetniški izraz življenjskih izkušenj, ki jih Pero prenaša v glasbo skozi raznolike glasbene sloge in lirične pripovedi.

To je vajin prvi skupni album. Kaj je rdeča nit albuma in kako je nastajal?

Res je, to je najin prvi skupni album – in zagotovo ne zadnji! Nastajanje je bilo zelo spontano. Večkrat sva premislila in prilagodila skladbe, ki so na koncu pristale na albumu. Rdeča nit albuma je mešanica različnih glasbenih stilov znotraj hip hopa, besedila pa odražajo moj pogled na svet in dogodke, ki so ga oblikovali. Vse se je začelo s prvo skladbo, ki sem jo napisal ob začetku vojne v Ukrajini. Po izdaji skladbe z naslovom Ka se zgodilo? so ideje kar padale ena za drugo. Takrat sva si reka 'Zakaj ne bi izdala albuma?' Nekaj časa kasneje sva to idejo tudi uresničila.

Kako si delita delo raper in bobnar? Je Pero zadolžen zgolj za tekste, Jože pa za glasbo? Imata kakšen poseben način dela?

Najpogosteje se vsak drži svojega področja – jaz pišem besedila, Jože pa ustvarja glasbo. Kljub temu se veliko učiva drug od drugega in imava zelo podobno vizijo tako za glasbo kot za besedila. Včasih tudi Jože prispeva kakšno idejo za besedilo, jaz pa glasbeni predlog. Najin ustvarjalni proces je precej intuitiven. Pogosto izgineva v svoj svet in izgubiva občutek za čas, kar je za naju neke vrste sprostitev. Ljudje naju včasih sprašujejo, če lahko opazujejo najin proces, a za zunanjega opazovalca je to morda videti monotono. Midva pa uživava v urah ustvarjanja, ki se nama zdijo, kot da bi minile v trenutku.

Za glasbeno podlago so poskrbeli številni glasbeniki, ki izhajajo pretežno iz jazz vod. Kako jazz in druge zvrsti na vajinem albumu sovpadajo s hip hopom in rapom?

Jože večino svojih glasbenih projektov povezuje z jazzom, zato pozna številne vrhunske glasbenike iz teh krogov. Hip hop in jazz sta že zgodovinsko tesno povezana. Na najinem albumu ni veliko klasičnega samplanja, saj so skladbe zasnovane z bogato instrumentalno podlago. To nama omogoča, da glasbi dodava poseben čut. Vsak povabljen glasbenik je popolnoma razumel, kaj želiva doseči in se z veseljem odzval povabilu. Pri tem sva jim neizmerno hvaležna. Seveda je najpomembnejše, da so glasbenikom v štartu glasba in seveda besedila všeč.

Album sta poimenovala 4 leti cajti. Zakaj?

Ime 4 letni cajti odraža raznolikost albuma. Na plošči se prepletajo pozitivne in negativne teme, realizem in surrealizem, metafore in evforija. Album nagovarja vse generacije – od otrok do starejših. Poleg tega naslov simbolizira štiri obdobja, ko je album nastajal, in štiri okuse življenja, podobno kot pica s štirimi okusi.

Zanimivo je tudi umetniško delo, ki krasi naslovnico albuma. Kdo je avtor in kako sta se odločila za njegovo delo?

Avtor naslovnice je Igor Muršič, najin prijatelj, ki je obenem mojster tatujev in izjemen oblikovalec. Igor je že prej sodeloval z Jožetom pri oblikovanju naslovnice za album Samomuzika in album Mojce – Brez Meja. Sodelovanje z njim je vedno preprosto, saj mu popolnoma zaupava. Ideje, ki jih prineseva, Igor preoblikuje v vrhunski izdelek, kar pri zahtevnih projektih ni vedno lahka naloga. Zato je Igor tudi del ekipe Samomuzika. 

Besedila so v prekmurščini. Zakaj? Se vama ne zdi, da sta s tem omejila krog poslušalcev?

Prekmurščina ima edinstven, lahkoten ritmični vzorec, ki ga želim ohraniti in obogatiti. Poleg tega je to eden najbolj bogatih dialektov v Sloveniji. V slovenski rap in hip-hop sceni je pogosto, da izvajalci uporabljajo svoje narečje ali celo tuje jezike. Tudi jaz želim ostati zvest svojim koreninam. Prve rap plate, ki sem jih slišal v slovenščini, so bile Dandrough – Ko pride Bog in Alien – Leva scena. Obe sta bili posneti v narečjih, štajerskem in ljubljanskem, zato vidim prekmurščino kot naravno izbiro za svoj izraz.