Flamingo Revolt ali lahkotna razigranost indie rocka

Flamingo Revolt je novi glasbeni projekt producenta Torulssona, ki je sicer mednarodno najbolj poznan po sintpop zasedbi Torul, ki na domačih in predvsem tujih odrih nastopa že dobro desetletje. Flamingo Revolt se naslanja na bolj rokersko-organski zvok, indie rock, pop in alter vibracije pa vleče iz zapuščine zasedb Pixies, The Cure, Joy Division, The Jesus and Mary Chain in še koga, ki so ga pogosto vrteli tudi v kultni oddaji 120 Minutes na MTV-ju, kot smo ga poznali v 90. letih prejšnjega stoletja.

Pred nami je prvi singel in videospot za pesem Kok se mi ne da, ki je v slovenščini, nastal pa je v Nemčiji pod taktirko Maja Valerija v nekdanjem zapuščenem vojaškem centru blizu Leipziga, ki je bil zagotovo zanimiva lokacija za videospot. Več o projektu nam je razložil v kratkem klepetu.

Kako je nastal projekt Flamingo Revolt?

Nastal je brez vnaprejšnjega načrta, ambicij po veččlanski stalni zasedbi, saj sem vso glasbo ustvaril in sproduciral sam. Demo posnetki so nastali elektronsko, potem pa sem določene instrumente zamenjal s pravimi in sem združil moči s Petrom Penkom (kitara), Simonom Penškom (bas kitara) in Borutom Praprom (bobni), ki so izvrstni glasbeniki in so razumeli, kaj pravzaprav hočem, ter mi priskočili na pomoč.

Zakaj indie rock?

Z njim sem odraščal, zato se mi zdi smiselno, saj nisem hotel mešati jabolk in hrušk. Leži mi tako elektronika od techna, sintpopa in elektra, po drugi strani pa na popolnoma fanovski način lahko vsrkavam tudi rokovsko glasbo. Ker je bil to manjkajoč element v mojem delu, sem se odločil poskusiti z novim projektom, zato sem združil izkušnje in znanje, hkrati pa mi slednje omogoča, da vse skupaj lahko jemljem precej lahkotno.

Prvi komad Kok se mi ne da se zdi kot nekakšen "krik po ljubezni", ali bolj obračunavaš s svojim osebnim življenjem in daješ iz sebe ven neke stvari, ki si jih že dolgo hotel povedati?

Vsebinsko zadeva izhaja iz osebnega dogodka, saj mi je neka gospodična nekoč prek maila ali SMS-a nekaj mesecev po razhodu napisala frazo "Pogrešam te za po**zdit". To se mi je zdelo strašno romantično, nevulgarno, a hkrati neposredno povedano. V neki točki sem si to začel peti in je iz tega nastala pesem. Ker pa nočem zaiti v dobesednost in patetiko, pa je bil to kot kontrapunkt, kako premostiti določene zadeve, saj se na nek način z zadevami še vedno ukvarjaš, po drugi strani pa je treba iti naprej.

Že pri Torul si se počasi prelevil v pevca, kaj ti to kot avtorju skladb in besedil daje, kako to jemlješ?

Raba katerega koli jezika hitro zapade v zelo konvencionalno formo; ne samo slovenščine, saj imajo tudi tuji mainstream hiti ponavadi precej "cheesy" in banalna besedila. Sam se trudim, da preveč ne "zatežim" s kompleksnostjo, po drugi strani pa mi je všeč nekaj igrivosti in abstrakcije. Kakih 10 do 20 odstotkov slovenskih besedil je zame v redu, so lepo uporabljena, druga pa jezik uporabljajo zelo slabo in se določene fraze zgolj ponavljajo in so zastarele.

S Torul večinoma nastopate po tujini, tudi pretočne platforme in indie spletne lestvice ter festivali so vam blizu – kakšno strategijo si si zamislil za Flamingo Revolt?

Še pred časom, zdaj se mi je nabralo nekaj stranskih projektov, sem naletel na paradoks, ko sem že konec 90. let mislil, da nekaj vem o glasbenem poslu v smislu, kako stvari potekajo, a so se potem z digitalizacijo in rabo interneta zadeve precej spremenile. Tudi jaz se dostikrat sprašujem, kateri je pravi pristop, saj poznam različne zgodbe z različnih strani. Imam kolegico iz tujine, ki mi svetuje glede pristopa in predstavitve na trgu, zato poskušam zastaviti smiselno strategijo glede družbenih omrežij, saj tam nisem popolnoma doma, namreč ljudje, ki jih obvladujejo, jih uporabljajo na precej drugačen način. Imam namen izdati nekaj singlov in potem EP, potem pa bomo videli.

Menda EP načrtuješ za spomlad 2024?

Da, v igri je pet ali šest pesmi v formatu mini albuma oz. EP izdaje, saj dolgometražni album pomeni, da ga izdaš in lahko za tri leta izgineš, kar si lahko privoščijo le največji. Sam pa menim, da mora biti frekvenca izdajanja pogostejša, za kar se mi EP zdi idealni format. Koncertov nimam v načrtu, saj nimam stalne postave, se mi pa zdi bolj pomembno, da se v štartu bolj posvetim sami glasbi, ki naj bi bila dovolj soliden pečat, da lahko zgodbo razvijam naprej.