Emkej: 'Hype' mine, talent ostane

Marko, čestitke za peti album, zdi se, da si z vsakim boljši, koliko te je že "tiščalo", da štirinajst (kar je precej) le ugleda luč sveta, glede na to, da si jih hotel izdati že lani, ali je vmes nastala še kakšna pesem več?

Hvala. Najprej za čestitke za plato. Drugo pa za kompliment, da sem vsako leto boljši. Tak je načrt. V načrtu sem imel trinajst, tako kot za vsako plato. A je bilo potem dovolj časa za še eno pesem in da trezno razmislim do konca.  

Album si poslal v svet ponoči, se ti v koronačasih več dogaja ponoči kot podnevi?

Ne. Zadnje čase sem precej jutranji človek in zaspim tam okoli enih ponoči. Ponoči smo ga izdali, ker sem ga hotel izdati na očetov rojstni dan 10. februarja, in zaradi narave streaming platform se je to zgodilo takoj opolnoči na ta datum. Rad imam jutranji mir. Več se mi dogaja podnevi.  

Poznamo skladbe Veš kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast ... Zdaj je pred nami album. Je pred nami plošča nasvetov za te zanimive, a zoprne čase?

Kaj pa vem. Načeloma nimam namena deliti nasvetov. Če jih kdo najde, super. V resnici je ta album apel ljudem, ki mislijo, da vedo bolje, kaj bi bilo dobro zame, kot vem sam. Za tiste, ki imajo vedno drugim kaj povedati, a bi v resnici morali najprej počistiti pred svojim pragom. Je pa plošča predvsem namenjena temu, da se ljudje malo odklopijo od vsega, kar se dogaja. Zato na plati tudi ni nič o pandemiji.

Pri pesmih Fokus, Gospod, Oblast, 5 %, Hype gre za resne zadeve, po drugi strani pa Airplane Mode, Rutina, Mudi se mi, Dadbody, Mogo bi. Kritika na eni strani in "čilaut" ter vzrok in posledica na drugi?

To je vse skupaj samorefleksija. Včasih sem resen. Včasih nisem. Prava mera. Včasih sem "dadbody", drugič imam ekstremen fokus, da dosežem svoje cilje. Priznati moram, da se mi je, ko sem prvič poslušal plato v celoti, zdela malo shizofrena, ampak je perfekten odraz mojega karakterja in sem hkrati prepričan, da nisem shizofren (smeh). Zagotovo je odraz časa, ampak še bolj je odraz moje miselnosti v teh časih.

Pesmi imajo dober "drajv", instrumentali gredo v uho, producent je David Erak, koliko je tvojega doprinosa po zvočni plati?

Erak je sproduciral celo ploščo. 21-letni Domžalčan. Sam pri 21 letih tega nisem bil sposoben. Take raznolikosti. Kar pa zadeva zvok, je pa tak, da si sam izbiram instrumentale, na katere bom rapal. Torej je od mene odvisno, kakšna glasba bo na moji plati, torej najprej od mene, potem so tu še kitarist in producent Vid Turica, pa basist in producent Nace Jordan, pa Gregor Zemljič, ki komade miksa in masterizira, ki dajo stvarem piko na i.

Si že šel s punco na ure salse (pesem Daj no) ali boš šel po koroni?

Na salso ne bom šel nikoli. Ampak v resnici dvomim, da bi tudi Ajda zares šla. Ugotovil sem, že nekajkrat v življenju, da ne znam plesati in se s tem tudi sprijaznil. Moj maksimum je ritmično prestopanje.  

V skladbi Hype govoriš o lajkih, ogledih, sharih, koliko stane vse to. Si se veliko ukvarjal s tem ali zagovarjaš tezo, da se za kvaliteto sledilci najdejo sami po sebi?

Mislim, da mora biti rast organska. Predvsem zaradi tega, ker ti potem tega nihče ne more vzeti. Imamo slovenske artiste, ki so pred leti nabijali milijone ogledov na svojih komadih, zdaj pa so pogodbe potekle in so spet nazaj na realnih cifrah. Hype mine. Talent ostane. Samo to bom rekel. Žalostno je to, da se vsi "palijo" na te oglede in je kvaliteta na stranskem tiru. No, pri meni ni tako. Jaz imam pri založbi Wudisban veliko ljudi, ki so talentirani, inteligentni in imajo vsebino. Pa da vidimo, kaj bo iz tega. Nimam namena služiti na drugih artistih, jaz bi rad, da ljudje okoli mene rastejo, se naučijo na mojih napakah in jih ne ponavljajo. To, kar počnemo mi, ni senzacionalna instant glasba, ampak glasba, ki se bo dobro starala, ker je resna.  

Kako krotiš "dadbody", čeprav še nimaš fizičnega razloga za to (naraščaj)? Koliko misliš, da je kriza kriva za to, da se ljudje premalo gibamo, po drugi strani se zdi, da so se začeli rekreirati celo tisti, ki se prej nikoli niso ...?

Jaz sem v pravzaprav shujšal za deset kilogramov. Ne lažem. V super formi sem. V teh časih sem našel čas za sebe in za treninge. Življenjska forma. Tako da je odgovor na tvoje vprašanje, da, začeli smo se gibati tudi tisti, ki se prej nismo.

Kakšen je Wudisban 2.1, menda imate nov kanal, kjer ponujate cypherje, dodatne vsebine, koliko so se ljudje navadili na tovrstno ponudbo, ki ste se ji očitno dobro prilagodili in lahko ponudite vedno več?

Tako je. Odprli smo nov YouTubov kanal, kjer bomo poskusili biti čim bolj aktivni. Nabralo se nam je nekaj materiala, ki smo si ga želeli objaviti, pa nismo točno vedeli, kam z njim. Zdaj vemo. Malo smo se tudi pogovarjali, pa igrali igre o slovenskem rapu. A naj še ne izdam preveč. Vsebine boste našli tukaj. Kar zadeva Wudisban 2.1, imamo štiri nove člane, in sicer ŽENA, ARNE, SLICK in LEOPOLD I. Vsi štirje imajo ogromno materiala, obenem pa smo stara garda še vedno v top formi, tako da letos pričakujte ogromno slovenske rap glasbe.

Ko ni koncertov, orješ ledino, ko si imel že nekaj spletnih nastopov, tudi promocijskega za album, nam lahko opišeš občutek, ki si pred prazno dvorano, a hkrati na domovih svojih fenov in privržencev, ki so s tabo, a na drugačen način ...?

Tako je, kot da bi imeli v zelo velikem placu vaje s kamerami. Sladko-kislo je vse skupaj. Veseli smo, da lahko nastopamo, sploh v prostorih, kot so Kino Šiška, Narodni dom Maribor ali pa Val 202, da lahko ustvarjamo. Po drugi strani pa nujno rabimo feedback občinstva. Ni isto. Ni iste energije. Ne vem, ali sem tečen na odru, ali naj grem na naslednji komad, ali naj tega špilamo še malo dlje. Drugače pa orjemo z Wudisbanovci in Muzičarji, kolikor se da. Rekel sem si, življenje je prekratko, da bi si vzel premor, čeprav bi ga potreboval. Samo ne zdaj. Ne pri teh možnostih, ki jih drugi ne vidijo in jih je treba izkoristiti.

Obstaja pa tudi dobra plat, saj vstopnic nikoli ne zmanjka, kajne?

Ja, to pa je super. Čeprav nisem še nikoli vprašal, koliko strežniki zmorejo, a glede na to, da se o tem skoraj nikoli ne pogovarjamo, še nisem tam, da bi to spraševal.  

Ravnokar je nezaupnica vladi padla, ali po letu krize bolj ali manj verjameš, zaupaš oblasti?

Ne zaupam oblasti. Nikoli ji nisem. Niti levim niti desnim. Vseeno mi je, kaj lažejo. Mislim, da smo v času, ko bi se lahko odločali o stvareh na telefonih in ne bi bilo potrebe plačevati primitivnih ljudi, da anonimno glasujejo v našem imenu. Šest ljudi tam notri, kjer se ograjujejo pred lastnimi ljudmi, ki si želijo pravice, ni oddalo veljavne glasovnice. Počakaj, kaj?! Stupid shit. Res. In te ljudi mi plačujemo. Lahko znorim, lahko pa grem v svoj svet. Moj mikrokozmos ima sicer vplive zunanjega sveta, ampak v resnici plujem precej stabilno in vztrajno rastem. Ne hrepenim po luksuzu. Rad pomagam ljudem. Mogoče imam to srečo, da ne potrebujem milijonov in sem zaradi tega lahko srečen in samosvoj.

Bomo letos odšli na poletne počitnice, misliš, da bomo videli že kakšen koncert v živo?

Jaz bom zagotovo šel. Zaslužil sem si. Kar pa zadeva koncerte v živo, pa upam, da ja, prosim, čim prej, čim več, čim bolj naglas. Z ljudmi, ki jih imam rad.

Plato zaključiš s "smisel lajfa je ljubezen, dojet, kaj se dogaja in bit trez'n" – kako to uspeva tebi in kako misliš, da ljudem na splošno?

Vem, da je ljubezen edina stvar, ki nas lahko reši. V teh časih hitrega sovraštva sem ugotovil, da potrebujemo protiutež. Marsikdo me ne razume, pravijo, plačaj položnice z ljubeznijo. Ampak moj point je, da se z odprto glavo in sprejemanjem drugačnosti lahko ljudje povežejo in tako pridejo do novih priložnosti, ki jim lahko spremenijo življenje. To mislim s tem, ko rečem, da "moraš bit trez'n".