Elektronska plesna glasba, ki privablja pomlad

Lane 8 - Reviver

Lane 8 je ameriški elektronik, ki mu lahko še rečemo, da je mlajši. In Reviver je njegov četrti pravi album. Je pa glasbenikov slog tisti, ki intrigira. Že dalj časa njegovo namembnost poskušam sešteti z zdajšnjim okusom veteranov Gaviolija. To mi sicer ne uspeva najbolj. A še kar ne odstopam od prepričanja, da bi nežen trance ravno upokojenim rejvarjem – sploh tistim utaborjenim na zgornjem ambasadorskem flooru – lahko zelo zadišal. Najprej zato, ker ta ne vključuje Tiestovih zvočnih grobosti. Prav tako ne van Buurenovih brutalnih ritmičnih prelomov. Prav tako ne vsega sholastičnega kiča, ki jih vsebuje velika večina kreacij obeh slavnih Holandcev. V tem smislu se mi zdi nujno izpostaviti Lane 8-ov permanenten house napoj, reklo bi se house-flair. Hkrati pa si ne delam utvar, da bi marsikomu, ki bi se našel v prej naštetih ohlapnih definicijah (nekdanjega) žurerskega statusa, Lane 8 oziroma njegova elektronska termika brez težav evocirala razočaranje: “Eh, tole je pa mlakuž’ca, ki pred sončnim vzhodom ali še kasnejšim zaključkom afterja pač ni užitna”. Na tej točki pa se vračam k dvaintridesetim pomladim Daniela Goldsteina, bolj znanega kot Lane 8. Denverčan bi generacijsko lahko predstavljal spogledljivo vez med staro ali starejšo rejversko publiko in mladimi navdušenci nad plesno glasbo. Zato ne odlašam z namigom, da naj mame in fotri prav Lane 8-a izrabijo za spomeničarsko šolsko uro tipa: “Posluš’ tamau, na nekaj podobnega smo se pa njega dni mi razmetavali (dol na obali).” Upoštevajoč čiste in jasne zvoke in ne preveč zahtevno ritmiko – na albumu Revivier je tega v izobilju – bi mularija morebiti celo prijela za vabo. Nenazadnje tudi zato, ker je skoraj polovica songov na pričujočem ploščku oplemenitena z vokali. Sicer ne tistimi dominantnimi big-mama soularskimi glasovi, pač pa z vilinskim, zasanjanim petjem, značilnim za dream-pop. Te sta Lane 8-u najbolj pogosto priskrbeli prav dve tovrstni angleški zasedbi, natančneje dueta Arctic Lake in Solomon Grey. 

Revivier je v primerjavi s svojim predhodnikom, to je predlansko izdajo Brightest Lights, za odtenek še bolj razredčena. Kljub vsemu pa še kar zagovarjam pamflet, da so elektronične sladkosti ameriškega producenta po imenu Lane 8 stilsko zanimive, plesno dovolj izzivalne in uporabne celo za družinski house-party. 

Ocena: 3,5