Dve desetletji flirtanja Romea in Julije

Flirrt je ena redkih slovenskih skupin, ki bolj ali manj neprekinjeno deluje že četrt stoletja, ob novejših pesmih in starih hitičih pa jih z revivalom glasbe s preloma tisočletja odkrivajo tudi mlade generacije poslušalcev. Tako njim kot nepopravljivim nostalgikom in romantikom je namenjena tudi nova različica pesmi Romeo in Julija, ki sta ji dala svoj pečat producent Krešimir Tomec (Cubismo, Manouche) ter priznani violinist Marko Ramljak.

Po prvencu Frizerski salon (1997) in nasledniku Modroplavo (1998) je zasedba leta 2000 izdala tretji album Univerzum, ki jo je zavihtel v sam vrh popularnosti na domači pop sceni. Že Modroplavo je ponudil priljubljeni pesmi Ko je ni in Njena balada, potem pa je prišla uspešnica, s katero je študentski indie band postal vseslovenska pop atrakcija.

"Posneli smo že skoraj cel album, to je bil zadnja skladba. S kitaristom Luko Vundukom sva v našem starem placu ustvarjala to pesem, ko je zaigral danes zimzelen kitarski rif ... in to je bilo to! Spomnim se tudi sestanka na založbi Menart, kjer smo 'zapeli' okoli izbire prvega singla. Mi smo stavili na pesem, ki kasneje sploh ni izšla samostojno, založba pa je izbrala skladbo, ki smo jo naslovili Oktober ni za Romea in Julijo. In zapletlo se je že pri naslovu. Bilo je napeto, energija res ni bila dobra, a smo poslušali založbo. Potreben je bil le en teden radijskega predvajanja in televizijski nastop, da se je pesem prijela. Ko smo imeli konec tedna špil v ljubljanskem Eldoradu, je ta pokal po šivih in vsi so peli z nami. Ko se je čez nekaj dni vse skupaj ponovilo še na Koroškem, nam je bilo jasno, da je Romeo in Julija hit, s katerim je bend stopil stopničko višje," se spominja avtor besedila in pevec Rok Lunaček, ki smo mu zastavili še nekaj vprašanj.

Pesem Romeo in Julija ima 20 let, nova verzija je za odtenek akustičnejša, plus Marko Ramljak na violini. Menite, da lahko pesem v tudi v teh časih pusti svoj pečat, pred dvema desetletjema je bila v bistvu vaš prvi večji preboj, kajne?

V bistvu smo že s Ko je ni in Njeno balado doživeli precejšnjo norijo pod odrom, to je bilo že v sredini leta 1998. Potem se ja pa zgodila še Romeo in Julija in vsi ostali hiti, ki so le še dodali piko na i. Čeprav priznam, da se takrat nismo znali najbolje soočiti s to popularnostjo, premladi smo bili. Preveč je bilo vsega za premlado in preneumno glavo. Se mi zdi skoraj boljše govoriti o tem, kako obstati, kot o preboju, ki se pač zgodi ali se pa ne. Ko enkrat si nekje v tem "obtoku", tisto je pa potem odločilna reč. Jaz vedno razmišljam premočrtno samo o glasbi. Vse ostalo je bolj variabilno in nad tistim nimam toliko vpliva. Se mi zdi čisto prav, da vendarle in ne glede na vse vidike glasbe, ki danes hodijo vštric z njo, od Instagrama, Facebooka in nešteto drugih digitalnih dejavnikov, kot je mimobežno prehitrega dojemanja glasbe, še vedno na koncu dneva velja isto pravilo kot 20 let nazaj: glasba, ki prebudi emocijo – ostane. To je tek na dolge proge. Kratkoročni uspeh Flirrta nikoli ni zanimal. Če sploh moram govoriti o nekem uspehu. Mi smo le hoteli delati glasbo in nas je vedno begalo, da smo morali le to pripeljati do ljudi – še danes nas to bega. Ampak za to obstajajo ljudje, ki to dobro delajo, mi pa moramo delati glasbo.

Kako se človek počuti, ko začne praznovati 20-letnice, srebrne jubileje, starega ali modrega? 

Jaz se počutim prijetno, hecno. Mislim, da je to sicer povsem naraven proces, da človek želi nekaj obeležiti, ker mu je tako lažje dati neko priponko na retrospektivo. Ampak zares se lahko spet navežem na prvo vprašanje – na koncu je vse samo glasba. Je ali pa ni. Enako je z resnico in ljubeznijo. Nikakor pa to ne pomeni, da pri nas ne vzbuja lepih občutkov dejstvo, da tudi po dvajsetih letih pesem ljudi objame in poboža. Zavedamo se namreč, da tudi, ko nas dolgo več ne bo, bo pesem živela svoje življenje. Tisto pa nekaj šteje. Ali je to deset let ali trideset, pa v večnosti glasbe niti ne pomeni toliko.

Osebno mi je najljubši komad Inja, kakšna je zgodba o njej?

Inja je dober komad. Kot zanimivost lahko povem, da smo se v času nastanka precej družili s Sašo Lošićem, frontmanom Plavega orkestra, ki je avtor melodije, jaz pa sem spisal besedilo. Dejansko je bila ena Inja, ki je bila povod za zgodbo pesmi, ampak je preveč interna, da bi jo povedal. Je pa nastala pesem, tako da – očitno je bilo že prav.

Kako koronakriza vpliva na vašo kreativnost, zdaj priredba, prihodnje leto menda "best of", kaj pa nov material? Boste še katero od znanih pesmi predrugačili?

Muzika se bo vedno delala. Kje je stvar geografije, koliko pa stvar duha tistega, ki jo želi delati. Prepričan sem, da bomo v prihodnje priča novim pristopom, mali revoluciji v glasbi in kako se bo le-ta podajala poslušalcem. Ampak jaz sem samo avtor, ki piše, kar čuti, in občasno tisto, kar ga drugi prosijo, da začuti. Tako, da težko komentiram, kaj zares bo. Lahko skušam le globlje pogledati vase in ne glede na okolje in bombardiranje moje duše, skušam pisati dalje. Kar se tiče zbirke največjih uspešnic – ko bomo to storili, bo to za ljudi. Nič ni narobe s tem. Hiti približajo bend večji masi, da se iz te lahko izluščijo najbolj zvesti poslušalci, ki potem lahko prisluhnejo bolj intimnim in osebnih zgodbam benda. Imamo pripravljena dva albuma novih skladb. Kakšno bo zaporedje, najprej stare, potem nove, tega še ne vem – dejansko pa več razmišljamo o novih pesmih, zaradi česar v teh letih še nismo uspeli izdati zbirke hitov, po kateri redno povprašujejo obiskovalci naših koncertov.

Kako boste sicer obeležili 25-letnico, računate na koncerte "kot se spodobi", glede na to, da je tudi večina turnej tujih glasbenikov prestavljenih na leto 2022? 

Za petindvajset let pripravljamo večji koncert. Ampak glede na situacijo težko zares pokomentiram, ker je ogromno enih faktorjev, ki so v zraku. Za zdaj je le načrt, datum tudi, kaj več pa, ko bo aktualno. Upajmo, da kmalu.

Končno videospot, za povrhu s posebnim gostom

Ker eden njihovih največjih hitov do zdaj ni imel videospota, so se Flirrtovci zdaj odločili, da je praznovanje žlahtnega jubileja kot nalašč za to. Posneli so ga na obrobju Haloz, v dvorcu Štatenberg, pod režijsko taktirko Roka Breznika. Ob članih skupine tke zgodbo plesni par, ki skozi gibanje prikaže dvojnost odnosa v ljubezni: odtujevanje in povezovanje: "Verjamem, da smo slednjega prikazali več," se namuzne nepopravljivi romantik Rok in ploska glavnima junakoma: "Velik poklon tudi plesalcema, Monji Lorenčič in Žanu Roju, ki sta bila zares izjemna v vseh pogledih." Za trenutek pa se v spotu pojavi tudi drugi ključni član avtorskega tandema, Luka Vunduk, kar je Rokov osebni poklon nekdanjemu pajdašu, ki ga ni srečal že celo večnost.